Archive for September, 2017

Delo, Mnenja, 26092017, pomisel

Tuesday, September 26th, 2017

k:

TOŠ, Delo, 26092017, mnenja

 

BREZ MASKE NA NAJVEČJEM ODRU

Arbitražna sodba je dokončna

Referendumska potrditev sporazuma o arbitraži nikomur ne dovoli spreminjati razsodbe

 

1) “Arbitražna sodba je dokončna” – iz ust uglednega državnika je bilo pred dnevi slišati: “če je zakonita”!

2)”Referendumska potrditev sporazuma o arbitraži nikomur ne dovoli …”

k 1): Zanimivo, da se nenadoma pojavi pravilen, do tega trenutka neuporabljan prevod naslova dokumenta v angleščini (ki je tudi edini relevantni jezik v zadevi). Doslej so vsi vpleteni dosledno uporabljali napačen prevod: “arbitražni sporazum” in se tistim, ki so opozarjali na napako (ki nosi s seboj tudi globoko nerazumevanje fenomena arbitriranja, nerazumevanja, ki je bruhnilo na dan v vsej svoji nesnažnosti, ko je tribunal objavil rezultat) , posmehovali.

k 2): Ni znano, da bi na omenjenem referendumu odločali o kakršni koli razsodbi. Referendum je odločal o načinu reševanja spora.

 

Poljubno nategovanje DEJSTEV pod krinko MNENJ ni kljub še takšni dekoraciji nič  manj spolzko.

 

K “dekoraciji”:

Dobronamerni so znali poučiti neizkušene, ki so se podajali v kroge “uglednežev” in “modrijanov”, z ankedoto. Tak “prišlek” je med učenimi, dekoriranimi glavami poslušal in modro molčal, ko so mu okoli ušes prhutale domislice, ena modrejša od druge. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se oglasil, in povprašal, kaj neki pomeni to ali ono. In anekdota nadaljuje: Če bi zbral korajžo in povprašal, bi največkrat zazijal od presenečenja, saj bi druščina umolknila … tudi tisti, ki je stresal svojo modrost, bi mencal!

 

Zato se v javnosti večinoma operira z mnenji. O dejstvih, ki morebiti tu ali tam priplavajo na svetlo (a dosti prek kakšne telefonade očitno ne pridemo), pa kdaj drugič.

 

V zadevi arbitriranja o poteku državne meje tega “drugič” – vsaj takega, kot bi kdo pričakoval – zagotovo ne bo. Ker pa gre za eminentno internacionalno pravno zgodbo, dejstva še kako štejejo. Mnenja pač nič!

Velja torej pogledati “dejstvom v oči”.

 

Zgodba o poteku državne meje Republike Slovenije je skregana z dejstvi od začetka do konca! Na začetku je 25.6.1991. “Critical date”, o katerem velja MNENJE, da je vse jasno. To je z vso vehemenco (saj so ga – po navadi, ki velja pri arbitriranju – opremili z “dejstvi”??? maherji tako iz Ljubljane kot iz Zagreba!) v prvih stavkih svoje Final Award slovesno razglasil tudi sam tribunal. Pa je jasno?

Prav nič!

Tribunal trdi, da sta se Republika Slovenija in Republika Hrvatska “osamosvojili hkrati” dne 25.6.1991.

Te pravljice seveda ni mogoče kupiti.

Na tej strani državne meje resnico živimo, “v njej bivamo in smo” (so nekoč znali poetično pripovedovati), saj na (v Trg Republike preimenovanem) Trgu Revolucije še odmeva slovesna RAZGLASITEV OSAMOSVOJITVE, ki se je vpričo brezštevilne množice zgodila dne 26.6.1991. Vrabci čivkajo, da “država nastane z razglasitvijo”. Da to drži, se je potrudila dokazati tudi beograjska zvezna administracija, ki je nad OSAMOSVOJENO DRŽAVO poslal svojo vojsko – JLA, vojsko “vseh republik in pokrajin”, torej tudi vojsko danes drage nam sosede Hrvatske…    Poslala jo je v noči na dan 27.6.1991, ne pa 25.6.1991, ko je bila Slovenija še ena od zveznih republik znotraj SFRJ.

Na oni strani Rečine, Kolpe, Sotle in Drave pa so osamosvojitev – resnici na ljubo ne pred navdušeno množico, marveč dejansko naskrivaj, v kletnih prostorih upravne stavbe INE – razglasili dne 8. 10.1991. Morebiti se o tem ne bi dosti vedelo, a vestni, kot so, so to resnico vklesali v kamen, ki so ga postavili pred to zgradbo. “Da se zna.”

Toliko o HKRATI!

A je že to skromno DEJSTVO povsem dovolj, da se množica MNENJ odpihne in se iz megle izriše DEJANSKO STANJE. O “napačno ugotovljenem dejanskem stanju stvari” in o posledicah pa tukaj ni treba izgubljati časa. Dodati je treba le skromno pripombo, da se Republika Slovenija ni odcepila od sosednje jugoslovanske republike, marveč je izstopila iz združbe, v katero je vstopila 1.12.1918, in ki se je v trenutku razdružitve imenovala SFRJ. Nobene hrvaške države ni bilo ne 1.12.1918, ne 26.6.1991. Bile pa so prej, tedaj in potem slovenske dežele, subjekti internacionalnega prava. Subjekti zato, ker se državnosti ne odpravi z nekim mnenjem, marveč veljajo zlasti tu znamenita “rules and principles of the international law” (pravila in načela internacionalnega prava). V nobenem primeru pa država ne more imeti državne meje z nekim ozemljem. Lahko jo ima le z drugim subjektom enake vrste. Zato je v trenutku razglasitve osamosvojitve država (!!!) Republika Slovenija imela državno mejo – tisto, s katero je v združbo vstopila – s preostankom SFRJ, ne pa z nekim teritorijem ene od jugoslovanskih socialističnih republik. Z jugoslovansko republiko Hrvatsko Republika Slovenija nikoli ni imela nobene državne meje. Imele pa so – in seveda imajo, saj jih nihče ni odpravil(!), niti arbitraža se z njimi ni ukvarjala – mejo s preostankom Jugoslavije slovenske dežele, subjekti internacionalnega prava z vsemi atributi. In – to pa je posebno poglavje veličastnih balkanskih zgodb – nacistični dosežek v soseščini, znan po imenu NDH, je uradno in na internacionalni ravni leta 1941 že priznal državne meje, o katerih je tu govor.

 

V mnenju uglednega diplomata lahko preberemo tudi prežvečene floskule o pridobitvah in izgubah Slovenije in Hrvatske, ki jih krona MNENJE, kaj da je “imel slovenski narod vedno v svoji zgodovini”, v kombinaciji z apeli na plodno prihajanje (tu pa nenadoma: državljanov, ne več “naroda” – kar je menda ljudstvo?) na “njene otoke in obale”…

Ko tem romanesknim finesam dodamo še “nekaj hektarov slovenske morske površine” (je to variacija na “lužo” ali “žlico”?) in  kilograme cipljev, abotno ponavljanje primerjav koliko da kdo ima česa, smo po vsem sodeč tam, kjer smo ves čas v zadevah države: na totalnem podnu! “Podnu”, ki se očituje v ignoriranju dejstev, prežvekovanju vsiljenih obrazcev, tribalizmu in prekrivanju dejstev z mnenji.

 

Dokler bo slovensko državo in politiko določala ta shema, se bomo prerivali kot relikt perverznega “troedinega plemena” v počenem loncu naših držav, slovenskih dežel, ki so dne 31.10.1918, ko je vlada v Ljubljani na podlagi ustavnega dokumenta – Manifesta – razglasila, da “prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah”, pravno veljavno sestavile zvezo, o kateri so “sanjali rodovi”! Ravnajmo z njo, imenovano kakor koli že, magari kot svinja z mehom, teptajmo jo, ignorirajmo, zasmehujmo in tajimo, ostaja tukaj in zdaj in dokler je ne bo nekdo pravno veljavno odpravil. Z MNENJI to pač ne gre.

 

AL

26092017

Tags:,
Posted in FINAL AWARD, KOMENTARJI, sporazum | No Comments »

Pismo bralca Delu

Tuesday, September 26th, 2017

DELO, 23092017

“Nediplomatski Plenković potrdil strahove, da dialog ni mogoč Zaradi škandala, ki si ga je v Združenih narodih včeraj privoščil hrvaški premier, je šokirana vsa slovenska politika.”

Spoštovani!

Dialog s sosedo ni potreben.

  1. Republika Slovenija se ni združila s Hrvatsko, marveč je vstopila v Jugoslavijo – nazadnje imenovano SFRJ – s svojimi deželami, ki imajo vse atribute države, vključno državno mejo.
  2. Republika Slovenija se je osamosvojila od SFRJ, ne od Hrvatske, ki je nastala šele 8. oktobra 1991.
  3. Tudi Sporazum o arbitraži določa, da nič, kar je nastalo / se pojavilo po datumu 25.6.1991 v zadevi državne meje RS nima nobenega pomena. (Enako slovenska Temeljna ustavna listina, ki govori o državni meji “v okviru”!!! SFRJ)
  4. Živčnost in nediplomatska ravnanja južne sosede potrjujejo dejansko stanje, saj se ga sosedje dobro zavedajo. Če kdo, potem oni sami najbolje vedo, da so državne meje slovenskih dežel brez pripomb priznali, ko so s svojimi prijatelji – Hitlerjem, Musolinijem in Horthyjem – razglasili Nezavisno državo Hrvatsko. Državne meje Primorske, Krajnske in Štajerske so takoj priznali. Tudi mejo na Dravi (meja je na Dravi, ne na Muri! če je kdo “pozabil”!)

Imajo pa sosedje prav primerne partnerje na tej strani, ki tudi nočejo opaziti dejanskega stanja stvari. Dokler se pravno ne zaplete, to ni poseben problem. Ko pa se, pa nastopi težava, ki sliši na ime “nepravilno ugotovljeno dejansko stanje”, in ki podre vsako odločitev – tudi če se imenuje “Final Award”. Toliko bolj, ker imamo opravka s še enim pojavom: precedens, znanim zlasti v anglosaški pravni praksi, da se pri zamotanih primerih vedno sklicuje na poprejšnje odločitve. Zagreb je o meji s Slovenijo enkrat že odločil, in to na internacionalni ravni, pod pokroviteljstvom Italije, Nemčije in Madžarske, ki so kot okupatorji začasno upravljali s slovenskimi deželami.

K temu še pripomba: Očitno so okupatorji natančno upoštevali dejansko stanje stvari, oblastniki, ki smo si jih Slovenci sami izvolili, pa…….

 

Andrej Lenarčič

poslanec prvega sklica

član Skupine za arbitražo

Tags:
Posted in FINAL AWARD, sporazum | No Comments »

Vprašanja glede korektnosti arbitražne procedure

Wednesday, September 20th, 2017

QUESTIONS

 

ERREUR DE FAIT ET QUESTIONS A CE PROPOS

 

  1. a) LA RÉPUBLIQUE DE CROATIE N’EST PAS PARTIE À LA PROCÉDURE (de prise de décision !!!).

Selon l’article 5 de l’Accord d’arbitrage qui a été établi et signé, la République de Croatie n’est pas partie à la procédure, car elle n’a proclamé officiellement son indépendance que le 8 octobre 1991, soit plus de trois mois après la date visée dans l’Accord.

1) Est-il donc vrai que la République de Croatie n’est pas partie à la procédure de PRISE DE DÉCISION (!!!), mais qu’en apposant sa signature et en manifestant son consentement, elle s’est engagée à exécuter la décision du tribunal – à la réaliser dans la mesure où elle est concernée ?

 

  1. b) LES FRONTIÈRES DE LA RÉPUBLIQUE DEVIENNENT LES FRONTIÈRES DE L’ÉTAT.

Cela correspondrait à la décision de la Commission Badinter qui a été établie deux mois après (27.08.1991), alors que la République de Slovénie était déjà un État souverain et, du fait de sa participation officielle à la rencontre tripartite de Brioni (07.07.1991), un État internationalement reconnu de facto (la Communauté européenne avait convoqué la conférence de Brioni, les participants étant la CE en tant qu’organisateur, la République de Slovénie en tant que pays agressé et la République socialiste fédérative de Yougoslavie (RSFY) en tant qu’agresseur – après le départ de la République de Slovénie de l’Alliance, le reste de la Yougoslavie était composé de la Serbie, la Macédoine, la Bosnie-Herzégovine, la Croatie et la province de Voïvodine et du Kosovo. Par conséquent, la Croatie – comme partie intégrante de la Yougoslavie,  peut aussi être considérée comme un agresseur !)

2) Les décisions de la Commission Badinter peuvent-elles s’appliquer rétroactivement ?

En outre: « l’avis » de cette commission ne mentionne directement la République de Slovénie que dans l’avis n°7, qui conseille que la République de Slovénie soit  immédiatement reconnue. Rien de plus !
Voici le contenu des avis (enregistré depuis un site neutre autrichien) :

  • Gutachten Nr. 1 vom 29. November 1991 über den völkerrechtlichen Status der Sozialistischen Föderativen Republik Jugoslawien (SFRJ)
  • Gutachten Nr. 2 vom 11. Januar 1992 über das Selbstbestimmungsrecht der kroatischen und bosnisch-herzegowinischen Serben
  • Gutachten Nr. 3 vom 11. Januar 1992 über die Grenzziehung zwischen Kroatien und Serbien sowie zwischen Bosnien und Herzegowina und Serbien
  • Gutachten Nr. 4 vom 11. Januar 1992 über die Anerkennung Bosnien und Herzegowinas durch die EG und ihre Mitgliedstaaten (CE N’EST PAS RECOMMANDÉ !)
  • Gutachten Nr. 5 vom 11. Januar 1992 über die Anerkennung Kroatiens durch die EG und ihre Mitgliedstaaten (CE N‘EST PAS ENCORE RECOMMANDÉ)
  • Gutachten Nr. 6 vom 11. Januar 1992 über die Anerkennung Mazedoniens durch die EG und ihre Mitgliedstaaten (C’EST POSSIBLE SOUS CERTAINES CONDITIONS )
  • Gutachten Nr. 7 vom 11. Januar 1992 über die Anerkennung Sloweniens durch die EG und ihre Mitgliedstaaten (DE FACON INCONDITIONNELLE, IMMÉDIATEMENT)
  • Interlocutory Decision vom 4. Juli 1992 über die Zurückweisung von Einsprüchen gegen die Erstattung der Gutachten 8–10
  • Gutachten Nr. 8 vom 4. Juli 1992 über den völkerrechtlichen Status der SFRJ
  • Gutachten Nr. 9 vom 4. Juli 1992 über die Regelung der sich aus der Staatennachfolge ergebenden Fragen
  • Gutachten Nr. 10 vom 4. Juli 1992 über den völkerrechtlichen Status der Bundesrepublik Jugoslawien
  • Gutachten Nr. 11 vom 16. Juli 1993 über die jeweiligen Zeitpunkte der Nachfolge
  • Gutachten Nr. 12 vom 16. Juli 1993 über die Verteilung von Staatseigentum, Archiven und Schulden der SFRJ
  • Gutachten Nr. 13 vom 16. Juli 1993 über die Regelung der Verantwortlichkeiten für Kriegsschäden
  • Gutachten Nr. 14 vom 13. August 1993 über die Verteilung von Staatseigentum, Archiven und Schulden der SFRJ

Gutachten Nr. 15 vom 13. August 1993 über Fragen in Bezug auf die Zentralbanken

 

3) Est-ce que l’avis de la Commission se rapporte dans ce cas aux frontières nationales de la République de Slovénie qui, au moment de l’adoption des avis de Badinter, était déjà un pays indépendant – VOIRE PLUS ! – qui avait déjà le statut d’entité de droit international avec un territoire national précis et une frontière nationale au moment de l’unification avec le Royaume de Serbie (01.12.1918 ) ?

 

  1. c) CHARTE CONSTITUTIONNELLE FONDAMENTALE SUR LA SOUVERAINETÉ ET L’INDÉPENDANCE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE (Ljubljana, 25.6.1991) CHAPITRE II

Le chapitre II de la Charte fondamentale sur la souveraineté et l’indépendance de la République de Slovénie stipule que « Les frontières nationales de la République de Slovénie sont les frontières nationales, reconnues au niveau international, de l’actuelle RSFY. Elles comprennent les parties limitrophes à la Slovénie des Républiques d’Autriche, d’Italie et de Hongrie ainsi que la frontière entre la République de Slovénie et la République de Croatie dans le cadre de l’actuelle RSFY). »

Quant à l’énoncé « dans le cadre de l’actuelle RSFY », selon le dictionnaire slovène de la langue littéraire SSKJ, le mot « cadre » signifie en slovène qu’il est nécessaire d’envisager, par rapport à cette « frontière », tous les faits et les spécificités pertinents. Il ne s’agit donc pas simplement de « la frontière actuelle entre deux républiques », sinon ce serait noté dans la Charte. OR CE N’EST PAS LE CAS !!! Il est donc plus qu’évident que l’avis de la Commission Badinter, à savoir les « frontières de la République deviennent internationale » (cet avis mentionne la République de Croatie, la Bosnie-Herzégovine, la Macédoine et la Serbie, mais pas la Slovénie), se réfère aux Républiques yougoslaves qui n’ont pas « apporté dans leur union » leur personnalité juridique et n’avaient pas de frontières nationales.

4) Est-il donc juste et justifié de tenir compte de la frontière nationale existante, avec laquelle la Slovénie (les terres slovènes – la « TERRE de l’État des Slovènes, Croates et Serbes (SHS)») s’est unie au Royaume de Serbie et qui n’a pas changé depuis. De plus, l’État indépendant de Croatie, un État fasciste/nazi de courte durée, l’a reconnu, sans condition ni commentaire en 1941, sur toute sa longueur (depuis la baie de Kvarner jusqu’aux confluents de la Mura et Drava).

 

5) Est-ce que l’impératif visé à l’article 4 de l’Accord d’arbitrage impose au tribunal de tenir compte des faits qui correspondent aux critères “rules and principles of the international law”? Et est-ce que le tribunal est tenu de statuer sur ces faits – notamment si d’autres faits et avis interviennent qui ne correspondent pas à ces conditions et n’ont aucun lien avec l’actuelle frontière nationale de la République de Slovénie ?

 

6) Peut-on contester la décision d’arbitrage si le tribunal n’a pas tenu compte dans ses propres tâches de l’état actuel des choses ?

 

 

STATUT DES FRONTIÈRES INTÉRIEURES – ENTRE LES RÉPUBLIQUES

 

Peter Radan, un juriste et universitaire australien, Alain Pellet et quelques experts éminents ont contesté les décisions de la Commission Badinter sur certains points.

Quant au statut des frontières intérieures ( « entre les républiques »), il est essentiel de savoir qui a pu les changer. Les frontières nationales sont généralement définies – sinon par la guerre – par des conférences internationales ou par plébiscite. La Constitution de la RSFY, à laquelle les experts se réfèrent, délimite avec précision le territoire de la RSFY, à savoir les frontières « des républiques » et en particulier la frontière de la RSFY. Nous ignorons toutefois la célèbre rhétorique socialiste parce qu’il s’agit uniquement d’une façade face à quelque chose de complètement différent. Il est donc possible de déterminer avec précision la signification des dispositions qui sont citées et le statut des frontières « entre les républiques » si l’on considère le changement effectif des frontières (s’il a eu lieu !). Dans le cas de l’arbitrage en cours, figurent dans la décision qui a été publiée les références aux conclusions relatives aux décisions exécutives des républiques.

Ceci n’était donc pas constitutionnellement, et encore moins plébiscitairement, correct/normal. Ce n’était pas non plus une  décision/procédure internationale (inévitable et nécessaire puisqu’il est question de la frontière nationale). En fait, il s’agissait d’une simple décision administrative du pouvoir (républicain) « local ». Les documents et tampons – par exemple, les actes de naissance et autres documents d’identité, les timbres des autorités publiques ( « les tampons ronds » dans toutes « les langues des nations et nationalités » dans des bagues concentriques !) sont la preuve que les  Républiques yougoslaves ont exercé leur pouvoir fédéral.
Conformément aux dispositions citées par la « Constitution » socialiste de la RSFY et leur mise en œuvre pratique et consignée, il ne fait aucun doute qu’au sein de la RSFY, les frontières de la République étaient des délimitations administratives que les autorités administratives pouvaient changer (bien entendu « en accord avec…») à leur guise.

 

Article 5 stipulates:

(1) The territory of the SFRY is indivisible and consists of the territories of its socialist republics.

(2) A republic’s territory cannot be altered without the consent of that republic, and the territory of an autonomous province — without the consent of that autonomous province.

(3) A border of the SFRY cannot be altered without the concurrence of all republics and autonomous provinces.

(4) A border between republics can only be altered on the basis of their agreement, and in the case of a border of an autonomous province — on the basis of its concurrence.

 

  1. člen

(1) Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik.

(2) Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine.

(3) Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

(4) Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem.

 

Art. 5

(1) Le territoire de la RSFY est indivisible et est composé des territoires de ses Républiques socialistes.

(2) Le territoire d’une république ne peut être modifié sans le consentement de cette république et le territoire d’une province autonome, sans le consentement de cette province autonome.
(3) La frontière de la RSFY ne peut être modifiée sans le concours de toutes les républiques et provinces autonomes.
(4) La frontière entre les républiques ne peut être modifiée que sur la base de leur accord et s’il s’agit de la frontière d’une province autonome, sur la base de son accord.

 

La décision de la Commission Badinter est donc justifiée à savoir que là où il n’y avait pas de frontières nationales « les frontières des Républiques » deviennent (inter)nationales. On ne peut en aucun cas éliminer LA FRONTIÈRE NATIONALE EXISTANTE au moyen d’une telle décision – et la remplacer par une délimitation administrative « ordinaire » au sein de la RSFY. Bien entendu, ce point est essentiel s’il n’y a jamais eu de frontière internationale : or, il n’y avait pas de frontière « croate » parce que le Royaume de Hongrie était homogène et un État à part entière ; il n’y avait pas non plus de « Bosnie-Herzégovine » parce que ce territoire était un condominium sui generis (Budapest, Vienne) ; quant à la Macédoine, elle faisait partie, depuis la Conférence de Berlin, du Royaume de Serbie. Seul le Monténégro était, comme la Slovénie, une entité de droit international (pour la Slovénie au moins depuis 1867 – Ausgleich). C’est pourquoi leurs frontières sont des frontières nationales. De plus, si les délimitations au sein de l’administration yougoslave ne se recouvrent pas avec les anciennes frontières, en situation d’indépendance ce sont les anciennes frontières nationales qui prévalent et non celles de la république.

7) Est-ce que les décisions administratives l’emportent sur les frontières nationales existantes sans que « le peuple » puisse se prononcer  – par plébiscite?

 

UTI POSSIDETIS (IURIS)

 

On met dans le même panier les prétextes et justifications. Pourtant, il est indubitable qu’il s’agit du plein exercice effectif des autorités autonomes. L’autorité exercée par les Républiques yougoslaves, dans les domaines concernés, correspondait aux « compétences fédérales ». Les républiques étaient les exécutants des autorités fédérales. (la preuve : les “tampons ronds” et documents officiels – actes de naissance, passeports, etc.)

 

8) Est-ce que les zones de services et collectivités locales qui ont exercé leur pouvoir fédéral (les autorités administratives, la milice, l’armée …) doivent déterminer le cours de la frontière nationale en se référant à la règle « uti possidetis »?

 

EN GÉNÉRAL :

Est-il possible de tenir compte, de quelque façon que ce soit, des faits précisés ici – et des courriers antérieurs spécifiques –  afin de contester / réfuter / éliminer la sentence du Tribunal d’arbitrage ?

 

Tags:,
Posted in FINAL AWARD, KOMENTARJI, sporazum | No Comments »

NEKAJ PRIPOMB K OPOMBAM PRI POGLAVJU SOTLA (Končna odločitev, točke 507 in naprej)

Saturday, September 9th, 2017

982 Slovenia’s Memorial, paras 6.95-101; Annexes SI-M-2; see Mirko Valentić, Ivana Horbec and Ivana Jukić
(eds), Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. Stoljeća [Secret Maps of Croatia from the 18th and 19th
century]: Varaždinska županija [Varaždin County], Vol. 7, Hrvatski institut za povijest, Zagreb, 2005,
p. 307, Annex SI-3; Map of the boundary between Styria and Croatia (1811), Annex SI-M-11; Cadastral
maps of the cadastral municipalities along the Sotla River (1824, 1825, 1828), Annex SI-12.

Navedbe v opombi 982 povedo, da so pooblaščenci z ene in druge strani šteli “zgodovinske” podatke za merodajne. V čem je problem?
1) Tribunal je na številnih mestih vehementno diskvalificiral “zgodovinske meje” – pri čemer je najbolj zanimivo, da je dosledno brisal ŠE VELJAVNA, OBSTOJEČA DEJSTVA (Npr. meddržavno mejo, nikoli spremenjeno, niti kakorkoli odpravljeno!), upošteval pa je resnično “zgodovinske podatke”, ki lahko imajo pojasnjevalno vlogo ali pa pomagajo pri odločitvi, če drugega ni na voljo.
2) Opomba 982 navaja tipične primere resnično “zgodovinskih dejstev”, kajti “Secret Maps of Croatia from the 18th and 19th century” ipd. je dejansko zgodovinski material brez vsake veljave. Z ustavno ureditvijo habsburške “dvojne” monarhije (Ausgleich) leta 1867 so vsi odnosi, ki so se odražali v tu citiranih dokumentih, popolnoma predrugačili. Ogrska je s Poravnavo postala strogo centralizirana država, Budimpešta se ni ozirala na zagrebški sabor, po vsem teritoriju je začela izvajati pospešeno madžarizacijo in o kaki državni meji med slovenskimi deželami in Hrvatsko ni bilo govora.
Dve leti – v obdobju revolucije, ki jo je na Dunaju Habsburgu pomagal zatreti hrvaški ban – 1848 – 1849 sta bili sicer “zvezdni leti” za Zagreb, ki se je nadejal, da se bo s pomočjo Dunaja znebil nadvlade Budimpešte. Seveda se to ni zgodilo. Nasprotno, neprijetnega “zaslugarja” Jelačiča je cesar mirno izgnal v notranjost Slavonije in ga napravil neškodljivega. V času pripravljanja Poravnave je sicer Habsburg navijal za posebno obravnavo Hrvatske in Slavonije, saj je poskušal ustvariti svoj vzvod za mehčanje Budimpešte, a Budimpešta je trmoglavila in se ni dala. Za “ljubi mir” so tisti del pogodbe, ki je onemogočal kakršnokoli avtonomijo Zagrebu, v trenutku podpisovanja prekrili (znameniti “Criptic”!), in je cesar mislil, da je vse OK – seveda ni bilo. Nič ni bilo niti z obljubljeno separatno “Nagodbo” z Zagrebom. Vse do razsula 1918 so se Hrvati neuspešno trudili – država je ostala tako trdno v rokah Budimpešte, da niti oktobra 1918, cesar Karel ni mogel dovoliti narodnega sveta Hrvatom. Preureditev države je lahko odredil le za svoj (osebni – dedni) cislajtanski del:

Shrani.si

Samostojnost hrvaških pokrajin je pravno dokončno odšla v zgodovino

Shrani.si

Celovita in nedeljiva Kraljevina Ogrska je bilo ustavno pravno dejstvo

Shrani.si

Manifest suverena vsake cislajtanske vojvodine in kraljestva posebej, naslovnega Cesarja Avstrije (družinski naslov) je predvsem manifestacija državnosti in internacionalne pravne subjektivitete slovenskih dežel, hkrati dokaz, da ogrske pokrajine niso bile nič več, kot upravne enote z nujno potrebno minimalno avtonomijo.

Shrani.si

Afera v budimpeštanskem parlamentu dokazuje, da so DEŽELNI ZBORI (“dežela” je DRŽAVA v slovenskem jeziku) suverena telesa suverenih držav. Sabor je pa skupščina (tudi etimološko!) “lokalne samouprave”!

Ni torej nobenega dvoma, da so po letu 1867 obveljale nove meje, ki so veljale leta 1918, in se v času trajanja južnoslovanske države nikoli niso veljavno spremenile.
Navedbe, citirane v opombi 982 so brezpredmetne in za naloge tribunala brez pomena. Obstoječa (“zgodovinska” zaradi starosti, ne “preteklosti”) državna meja je sama po sebi z osamosvojitvijo Republike Slovenije (od SFRJ, ne od RH!!!) znova stopila v veljavo. Notranje jugoslovanske upravne – katastrske ipd. razmejitve se morajo avtomatično umakniti in se uskladiti z veljavno državno mejo.

983 Slovenia’s Memorial, paras 6.95-100. Transcript, Day 3, p. 140:1-5. Almanac of the Kingdom of
Yugoslavia, General State Administration (Banovine, Districts, Municipalities and Towns), Editorial Board
of the Almanac of the Kingdom of Yugoslavia, Zagreb, 1932, p. 33, Annex SI-67.
984 Slovenia’s Memorial, para. 6.99; Surveying and Mapping Authority of the Socialist Republic of Slovenia,
Information on Problems Caused by the Undefined Boundary with the Socialist Republic of Croatia,
No. 45-d-25/25-70, 29 March 1972, Annex SI-181; see Letter to the Surveying and Mapping Authority of
Socialist Republic of Slovenia from the Šmarje Surveying and Mapping Authority, 16 June 1971,
Annex SI-180; Letter to the Secretariat for Justice and General Administration of the Socialist Republic of
Croatia, to the Secretariat for Justice, Organisation of Administration and the Budget of the Socialist
Republic of Slovenia, 17 May 1978, Annex SI-197.
985 Slovenia’s Memorial, para. 6.100; See Decree on a General Flood Protection Plan for 1954, Official Gazette
of the People’s Republic of Croatia, No. 4/54 (item II), Annex SI-136; See also Official Gazette of the
People’s Republic of Croatia, Nos. 7/55, 4/56, 1/57, 9/58, 4/59, 2/60, 2/61, 2/62 (item II); Official Gazette
of the Socialist Republic of Croatia, Nos. 1/63, 3/64, 1/65 (item II), No. 55/83 (item X). See also Official
Gazette of the Socialist Republic of Croatia, No. 54/1984 (item IX), Annex SI-209; Article I (1), Decree
Defining the Boundaries of River Basin Districts in the Socialist Republic of Slovenia, Official Gazette of
the Socialist Republic of Slovenia, No. 41/1966, Annex SI-171; Article 1 (3), Decree Defining the
Boundaries of River Basin Districts in the Socialist Republic of Slovenia, Official Gazette of the Socialist
Republic of Slovenia, No. 6/75, Annex SI-189; Article 1 (g), Decree Establishing Fishing Areas, Official
Gazette of the People’s Republic of Slovenia, No. 17/59, Annex SI-156; Article 6, Freshwater Fisheries
Act, Official Gazette of the People’s Republic of Slovenia, No. 22/1958, Annex SI-155; Article 18,
Freshwater Fisheries Act, Official Gazette of the Socialist Republic of Slovenia, No. 25/1976, Annex
SI-192. See Agreement between the Assembly of the Brežice Municipality and the Brežice Fishing Club
on the granting of the Brežice fishing environ to further management, 17 March 1982, Annex SI-206;
Agreement between the Assembly of the Šmarje pri Jelšah Municipality and the “Sotla” Podčetrtek Fishing
Club on the granting of the Sotla fishing environ to the management, 3 July 1981, Annex SI-204.

Tu navedene opombe pričajo o “undefined Boundary” na številnih mestih. Drugje spet je navedeno, da sprejeti sklepi o razmejitvi niso bili pravno formalno uresničeni. Vsekakor je ves čas obstoja Jugoslavije (brez ozira na njeno poimenovanje) šlo za določanje notranjih, upravnih ali katerih drugih razmejitev, pri urejanju najrazličnejših dejavnosti in potreb. Nobena navedba v tu nanizanih opombah ne govori o kakršni koli spremembi DRŽAVNE meje. Slej ko prej ta meja ostaja. In je sama po sebi znova obveljala kot meddržavna, ko je Slovenija dne 26.6.1991 razglasila osamosvojitev, SFRJ (to pomeni vse preostale jugoslovanske republike in pokrajini!!!) pa je osamosvojeno državo zato napadla.
Tudi agresija JLA kot taka pomeni materialen dokaz osamosvojitve Slovenije, hkrati pa dokazuje (poleg v kamen vklesanega podatka v Zagrebu), da Zagreb osamosvojitve ni razglasil, kakor je bilo dogovorjeno. Ker ga je brionski moratorij nadaljevanja osamosvojitvenih ukrepov zalotil kot integralni del SFRJ (in seveda kot agresorja na Slovenijo), so morali /smeli v Zagrebu razglasiti osamosvojitev šele po poteku moratorija. (8. oktobra 1991)
Sloveniji tega ni bilo treba, saj je osamosvojitev razglasila že 26.6.1991, v času tripartitne Brionske konference že zmagala v boju z JLA in prevzela vso operativno oblast na celotnem teoritoriju, kar se je pokazalo navsezadnje tudi z odhodom poražene JLA iz države.

AL, 08092017

Tags:, ,
Posted in Uncategorized | No Comments »

Wednesday, September 6th, 2017

KOMENTAR K FINAL AWARD 20

482 … The Tribunal might be prepared to give more weight to the presence of historic
boundary stones, as indicated on Figure 3.8 (a) of Slovenia’s Counter-Memorial. However, upon
review of that map, the Tribunal finds that no boundary stone was placed in the specific area
under consideration here. In the absence of any specific evidence in support of Slovenia’s claimsin the Santavec River area, the Tribunal therefore determines that the boundary follows the
aligned limits of the cadastres of Croatia and Slovenia.

SRHLJIVO – Tudi če se slovenskim ignorantom “po kurje” (slepa kura itd…) posreči pokazati kak relevanten drobec – ali ga ne znajo ali pa nočejo ustrezno podkrepiti (Tribunal finds that no boundary stone was placed in the specific area under consideration here. In the absence of any specific evidence in support of Slovenia’s claimsin…) . Na Dunaju (in v Budimpešti pa se police šibijo od uradnih dokumentov o DRŽAVNI MEJI SLOVENSKIH DEŽEL S KRALJEVINO OGRSKO***. Seveda v katalogu je ne najdeš, še vtipkaš “Croatia” ali pa “Hrvatska”….

PONOVNO IN SPET KOT MEDKLIC: NAMESTO ARGUMENTOV, KAKRŠNE TERJA SPORAZUM O ARBITRAŽI IN SO VES ČAS PRI ROKI NA TAK ALI DRUGAČEN NAČIN, SO SLOVENSKI STROKOVNJAKI IN POOBLAŠČENCI PREDLOŽILI TRIBUNALU NIČVREDNE PAPIRJE, KI NE IZPOLNJUJEJO OSNOVNIH KRITERIJEV, ZAPISANIH V 4. IN 5. ČLENU SPORAZUMA O ARBITRAŽI, ČE PA SE JIM JE – NA KDO VE KATERI NAČIN – VENDARLE POSREČILO (?) NA IZO DATI KAKŠEN USTREZEN PAPIR ALI PODATEK, GA OČITNO ALI NISO ZNALI ALI PA NE HOTELI PRAVILNO IN ARGUMENTIRANO PRESTAVITI.
NADVSE POMEMBNO PA JE JASNO IZRAŽENO STALIŠČE/IZHODIŠČE, KI GA TRIBUNAL V SLEDEČIH TOČKAH ŠE POSEBEJ POUDARJENO POVE:
Točka: 24. On Slovenia’s account:
In September 1941, the Slovenian People’s Liberation Committee (Slovenski
narodnoosvobodilni odbor, SNOO) – which later became the Slovenian People’s Liberation
Council (Slovenski narodnoosvobodilni svet, SNOS) – was created by the Executive
Committee of the Liberation Front (Izvršni odbor Osvobodilne fronte, IOOF). In the
occupied territory of the later Croatia, the National Anti-Fascist Council of the People’s
Liberation of Croatia (Zemaljsko antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Hrvatske,
ZAVNOH) was created in 1942; it was renamed in 1945 the People’s Parliament of Croatia
(Hrvatski narodni sabor). At the federal level, the Anti-Fascist Council of People’s
Liberation of Yugoslavia (Antifašističko Vijeće Narodnog Oslobođenja Jugoslavije, AVNOJ)
established in 1942, assumed civil authority as the political umbrella organ of the liberation
movements. It proclaimed, in November 1943, the Democratic Federation of Yugoslavia
(DFY) and assumed itself the functions of the interim legislative body of the Federation. In
addition, it appointed the National Committee for the Liberation of Yugoslavia (Nacionalni
komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ) to act as the interim executive authority.22
(EVIDENTNO SAMOZVANI ORGANI – SEVEDA: ČE DRUGIH/DRUGEGA NI – SAJ VEMO: “V SILI VOL…”
Točka 684. The Tribunal will not enter into an in-depth analysis of all the legal consequences of those pieces
of legislation. It will be enough for it to observe that those domestic laws could not have nullified
the international boundary established by the Treaty of Rapallo, which was the boundary between
Italy and Yugoslavia under international law from 1920 to 1947. The Tribunal will add that the
purpose of those pieces of legislation was not to nullify the Treaty of Rapallo. Rather, they were
only enacted to determine the law applicable in the territory attached to Yugoslavia under the
Treaty of Paris.
(ZA SLOVENSKO “STROKO” , POLITIKO IN DIPLOMACIJO UNIČUJOČA DISKVALIFIKACIJA !!!)
V LONG PRESS RELEASE PA: Istria Region
In the Istria region, the Tribunal considers a series of disputed areas near Leskova Dolina and Snežnik in
Slovenia and Prezid in Croatia. These areas have been referred to by the Parties as the “Tomšič plots”, on
account of their former owner. The Tribunal analyses whether the boundary between the Parties may be based
on the 1920 Treaty of Rapallo although the Treaty was rejected by partisan organisations in 1943 as well as by
subsequent legislation in 1946 and 1947. The Tribunal finds those declarations or Yugoslav legislation could not have nullified the international boundary established by the Treaty of Rapallo. As a consequence, the
former boundary between Italy and Yugoslavia, as it stood from 1920 to 1947, became the border between the
two Republics and is now the boundary between the Parties. The disputed areas referred to as the “Tomšič
plots” are thus located in Slovenia.
KLAVRNA PODOBA SLOVENSKE STROKE, KI ZASMRAJA PLEMENITO PODROČJE INTERNACIONALNEGA PRAVA, JE “PO ZASLUGI JASNE BESEDE ARBITRAŽNEGA TRIBUNALA” POSEBEJ NA OČEH V TEH NEKAJ TOČKAH.
SEVEDA NI DOVOLJENO SPREGLEDATI, DA GRE ZA ARBITRIRANJE, IN TRIBUNAL NI MOGEL PO SVOJE USTVARJATI ARGUMENTOV – ČE JIH NIHČE NI “DAL NA MIZO”. NI PA NOBENEGA DVOMA, DA JE LE MINIMALNO PRIKRITA “ZADIRČNOST” (JEZA?) TRIBUNALA, KI JO JE ČUTITI V DIKCIJI TEH TOČK, IZRAZ OGORČENJA, SAJ MENDA VEMO, DA JE STROKOVNJAKOM (TUJIM), VKLJUČENIM V DELO TRIBUNALA BILO ŠE KAKO JASNO, KAKŠNE VSE ARGUMENTE IMA REPUBLIKA SLOVENIJA NA SVOJI STRANI.
“ZADIRČNOST” – “JEZA” VERJETNO NI NAMENJENA AVNOJSKIM DOKUMENTOM, PARTIZANSKEMU PRAVU IN JUGOSOCIALISTIČNI PSEVDOPRAVNI EKVILIBRISTIKI – KAR TRIBUNAL ODLOČNO POMETE Z MIZE OB SOOČENJU Z URADNO DOLOČENO MEDDRŽAVNO MEJO. ZARADI TAKIH EKSOTOV SE RESNI STROKOVNJAKI NE RAZBURJAJO. ZA MALO PA SE JIM GOTOVO ZDI, ČE STRANKA V POSTOPKU DELUJE INFANTILNO, NEPRAVNO, NERESNO.
Shrani.si
Naslovnica ustave z leta 1946 je nazorna slika dejanskega stanja: ne gre za nobeno “federacijo držav”
marveč za združena (“federirana”) LJUDSTVA – dokaz, da gre v slovenski verziji za enak pomen in na enak način uporabljeno besedo, je v “originalu” ustave iz leta 1963:
Shrani.si
“narodi Jugoslavije” – torej LJUDSTVA ! so se “ujedinila” v republiko JUGOSLAVIJO, ki je država!, kar dodatno potrdi “dio prvi”: “…je savezna DRŽAVA … LJUDSTEV” !!!!
Shrani.si
O pojmu in besedi NAROD (v originalu! seveda – SRPSKOHRVATSKO – ENGLESKI REČNIK, PROSVETA, BEOGRAD, 1977):

NAROD = people, ethnic group… (French people or the French, Croatians, German, the Serbs…),
common people, common folk, crowd….. (krdelo)
evidentno gre za identiteto, ki je ne določa POTNI LIST, marveč spermatozoidi, namreč:
NARODITI = to bear, to be born….

PRIPISOVATI KAKRŠENKOLI DRŽAVNOSTNI ATRIBUT JUGOSOCIALISTIČNEMU “NARODU”, NARODNIM ORGANOM, (v slovenščini “ljudskim…”) JE ALI PRERAČUNLJIVA LAŽ ALI PA SLABOUMNOST, KI POTREBUJE TRETMA.
Shrani.si
(KOMENTAR NI POTREBEN)
_________________________________

OPOMBA:

***) Iz uradnega odgovora Urada Predsednika Republike Avstrije, Van der Bellena, 24.08.2017:
“…Concerning historical borders of territories having formed part of Austria-Hungary, as referred
to in your e-mail, extensive collections of relevant records and maps kept in Austrian state
archives are available for research purposes and can be studied by interested scholars and
experts on their request.”

Yours sincerely,…

Posted in Uncategorized | No Comments »

“IMPLEMENTACIJA” MANIFESTA KARLA I.

Sunday, September 3rd, 2017

Shrani.si

Slovenec je dan po javni razglasitvi suverenovega ustavnega dokumenta Manifest objavil obrazložitev cesarjevega kabineta (šef: Husarek) o vsebini.
Z Manifestom ni bilo mogoče urejati zadev znotraj enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske, saj je Budimpešta ljubosumno varovala ustavno zajamčeno popolno integriteto Ogrske.
Karel je zato lahko – kot suveren (po ustavi 1867) vsake svoje dedne dežele posebej – avtoritativno uredil razmere le v njih (Cislajtanija). To je določil z Manifestom, katerega izvedbo skicira/povzema v Slovencu objavljeno pojasnilo.
V zvezi s slovenskimi deželami je očitno, da gre za uresničenje Zedinjene Slovenije in za državo vseh južnih Slovanov v Cislajtaniji (slovenske dežele plus Dalmacija – Trstu znotraj Primorske še posebna avtonomija).
Avstrijske dežele in njih deli z večinsko nemškim prebivalstvom so nemudoma (21.10.1918), na zasedanju v dvorani Nižjeavstrijskega parlamenta v Gosposki ulici na Dunaju, razglasili njih zvezo: “Deutsch Österreich”. V Ljubljani, v danes zlorabljeni sijajni palači parlamenta Vojvodine Krajnske, kjer so cesarski namestniki na Primorskem (baron Friess-Skene) in v Krajnski (Grof Attems) izročili svoja pooblastila vladi v Ljubljani (Celovec je že soglašal z mejo na Dravi, Gradec pri Lipnici), so poslanci slovenskih dežel prav tako razglasili, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah!” Na ta način sta polnopravno nastali obe zvezni državi: Avstrija in Slovenija, vsaka s svojim teritorijem in državno mejo.
Avstrija se je pojavila za pogajalsko mizo v Parizu, slovenski uresničeni “davni sanji” – Zedinjeni Sloveniji – pa so ostro nasprotovali politični krogi v Zagrebu (s svojimi agenti in hlapci v slovenskih deželah – zgodba z začetka stoletja se na koncu ponavlja…). Z uresničitvijo določb Manifesta so namreč ostali praznih rok znotraj Kraljevine Ogrske – katere integrirani del so vedno bili! – in njihov “poslić” z ozemeljsko ekspanzijo, fašistoidnim etničnim čiščenjem, in predvideno obračunavanje s Srbi in Muslimani (Bosna, Dalmacija in Krajine) je bilo na tem, da pade v vodo. Zato so Korošec in liberalna kompanija iz Zagreba nemudoma poslali v Ljubljano Kramerja – ki je sicer zamudil, in je bila razglasitev – torej NASTANEK DRŽAVE – že izvršena, vendar pa je iz današnje perspektive jasno videti, da so to epohalno DEJSTVO, preprosto zamolčali oziroma prekrili z “jugoslovansko obsedenostjo”! Korošec in kompanija so preprosto utajili dejansko stanje stvari, javnosti niso predstavili slovenske države, marveč so jo skrili pod jugoslovansko plahto. Na internacionalni ravni se Slovenija in Slovenci sploh niso pojavili. V jugoslovansko KRALJEVO versajsko delegacijo pripuščeni posamezniki so bili (pravno in dejansko) predstavniki srbskega kralja, ki so – če jih je kdo bil pripravljen poslušati, jadikovali o nekem plemenu in njegovih pravicah……pri čemer so hkrati in na ves glas terjali Jugoslavijo! O SLOVENIJI SO MOLČALI KO GROB.

Zamolčanje – ignoriranje že razglašene in tako obstoječe države slovenskih dežel je imelo kljub strahovitim posledicam tudi dobro plat: Ne samo, da tega mednarodnega pravnega dejstva nihče ni postopkovno ustrezno odpravil – niti omenil ga ni nikoli nihče (edino notranji minister tiste “vlade v Ljubljani”, dr. Janko Brejc, je v zborniku ob deseti obletnici teh dogodkov, odkrito – in hrabro ! – zapisal, da je takrat nastala Zedinjena Slovenija!).
TAKO JE TO DEJSTVO PREBRODILO VSE POŠASTNE ZGODBE 20. STOLETJA, IN PRAVNO ŠE DANES OBSTAJA.
Naj vpleteni in udeleženi še tako zatiskajo oči in ušesa pred tem dejstvom, zveza slovenskih dežel obstaja. Pod imenom ZEMLJE (!!!) države SHS se je združila s Kraljevino Srbijo, in iz zveze, ki je takrat nastala, imenovana Kraljevina SHS (kasneje Jugoslavija, nazadnje SFRJ), se je dne 26.6.1991 osamosvojila kot Republika Slovenija.
Kakor je v zvezo vstopila s svojim državnim teritorijem slovenskih dežel, določenim z državno mejo, je tudi izstopila iz zveze z istim teritorijem. To dejstvo je sankcioniral celo Sporazum o arbitraži, ki določa kot kriterij izključno internacionalno pravo (kriterij “pravičnosti” in “dobrega sosedstva” le v izrecno določenih primerih! – 4. člen Sporazuma). Edino dejstvo, ki je v celoti in brez ostanka internacionalnega pravnega značaja, je državni teritorij z državno mejo slovenskih dežel, ki so (združene) sestavile Jugoslavijo.
Skladno s členom 3 Sporazuma o arbitraži je imel arbitražni tribunal nalogo, da določi potek te (obstoječe!!! Piše: “določi potek meje…”, ne piše “določi mejo”!) državne meje, ki je bila na dan sprejetja vseh potrebnih aktov za izvedbo osamosvojitve (25.6.1991 sprejem, 26.6.1991 izvršena osamosvojitev) državna meja Republike Slovenije s preostankom SFRJ. To ni bila meja s Hrvatsko – ne samo zaradi tega, ker je bila to do 1.12.1918 meja slovenskih dežel s Kraljevino Ogrsko, marveč tudi zato, ker države Hrvatske ne prej in ne ob osamosvojitvi Slovenije nikjer ni bilo (nacistična tvorba NDH pa je itak to mejo brez ugovora in takoj priznala!!!).
Udeležba pri pripravi Sporazuma in njen podpis s strani Republike Hrvatske – čeprav po naravi stvari in jasno zapisanem določilu 5. člena Sporazuma ni (ker ne more biti) stranka v postopku določanja poteka državne meje Republike Slovenije s preostankom SFRJ – pomeni nič več in nič manj, kot zavezo (kot mejaš), da bo odločitev tribunala upoštevala in s svoje strani izvršila.

Ljb, 02092018
A Lenarčič

Posted in Uncategorized | No Comments »