Non-Paper ist eine nicht sanktionierte und daher offiziell nicht zitierfähige Veröffentlichung.
Ni torej nobene možnosti uradne seznanitve z vsebino proslulega “Nonpaperja”! Vsakomur na očeh in razumljiv pa je namen vpletenih v tkim. “slovenski Nonpaper”! Razviden je – in še bo v učinkih. S problematiziranjem “spreminjanja meja” in “dokončanja razpada SFRJ” je klika dosegla učinke, kakor jo zavezujejo “aranžmaji” iz turbulentnih časov osamosvajanja in vojaških obračunavanj (povezanih “vojnim dobičkarstvom”). Ker je Badinterjeva arbitražna komisija s svojimi “Mnenji”, ki so jih udejanili pooblaščeni gremiji – z OZN vred! – definitivno “dokončala” razpad SFRJ, se v zvezi z “Nonpaperjem” razglaševanim “dokončanjem” more opaziti le dejansko nedonkončani proces osamosvajanja Slovenija in odcepitve Hrvatske.
Kako to?
1) Badinterjeva komisija je bila ustanovljena skoraj pol leta potem, ko je Slovenija razglasila in ubranila svojo osamosvojitev, in je bila kot enakopravna udeleženka tripartitne Brionske konference de fakto mednarodno priznana. Ker se je osamosvojila skladno z ustavnimi dokumenti in mednarodnim pravom, tako kot se je 1918 “ujedinila sa Srbijom”, je priznala in imela vse dejanske meddržavne meje, ki so opredeljevale njeno državno ozemlje. Badinterjeva komisija se torej s Slovenijo ni imela kaj ukvarjati. V 7. Mnenju je le zapisala, da jo je (zato!!!) treba nemudoma priznati.
2) Jugoslovanska republika Hrvatska, ki v razpadajočo SFRJ ni prišla kot državni subjekt z vsemi atributi – torej tudi brez določene državne meje – se je od SFRJ zato lahko le odcepila. To svojo odcepitev (“raskid državnopravnih sveza”) je razglasila tri mesece potem, ko je Slovenija že bila osamosvojena država. Zagreb je bil zato dolžan hkrati in takoj, in to brezpogojno, priznati že obstoječoDRŽAVNO (!!!) mejo Republike Slovenije. (Zanimivo: To mejo je v celoti – od Reke do Kotoribe – Zagreb uradno priznal že davnega leta 1941!) Tega Zagreb 8.10.1991 ni storil. Torej je razglasitev odcepitve Hrvatske od (preostanka SFRJ – brez Slovenije) nedokončana – neudejanjena. (Suverena) država mednarodno pravno ne obstaja.
3) Badinterjeva komisija je dejansko relevantno stanje v preostanku SFRJ seveda upoštevala in je problem dotlej nedoločene in neobstoječe državne meje preostalih republik (razen Srbije in Črne gore) rešila “salomonsko” (in seveda dokončno!) tako, da je odločila: Medrepubliške meje (teh republik – t.j. Hrvatske in BiH in Makedonije) postanejo meddržavne.
4) Ker torej Zagreb tisoč let in več obstoječe državne meje slovenskih dežel, ki napram preostanku SFRJ predstavljajo državno mejo osamosvojene Republike Slovenije, do danes (kljub priznanju maja 1941) ni priznal, osamosvojitev RS in odcepitev RH ni “dokončana”. Dokončana bo, ko bo Zagreb brezpogojno, nemudoma, takoj in v celoti priznal obstoječo državno mejo Republike Slovenije s preostankom SFRJ! (Slovenija se NI osamosovjila od Hrvatske, marveč od SFRJ! Hrvatska je bila celo skupaj s preostankom SFRJ, kot njega integralni del, agresor v izsiljenem napadu na osamosvojeno Slovenijo!)
Nobenega dvoma torej ni, da zahteva (neizogibna zakonita potreba) po “dokončanju” osamosvojitve/odcepitve Slovenije/Hrvatske sodi v osnove internacinalnega prava in predvsem Helsinške listine o NESPREMENLJIVOSTI (OBSTOJEČIH) DRŽAVNIH MEJA. Klike, ki jim zakonita in mednarodno pravno relevantna razrešitev še vedno aktualnega problema ne ustreza, po svojih boljševističnih načelih “nadomestne vojne” in sistematične zlorabe plemenitih ciljev, v svoje zle nakane vpletajo edino nedokončano vprašanje razpada SFRJ (priznanje državne meje RS s strani Zagreba) v skrajno nevralgični (“NEDOTAKLJIVI”!) “balkanski sod smodnika” – razmerja med preostalimi YU republikami, ki so sicer pravno relevantno in dokončno razrešena s postopki Badinterjeve komisije.
29072021