Ljubljana, 21.11.2011
Spoštovani gospod zunanji minister!
Preden sem napisal tekst, ki je bil te dni objavljen v Delu (Arbitraža, predmet spora in baloni), sem bil že prepričan, da sem s te vrste objavami končal. To sem menil predvsem zaradi tega, ker ni nobenega dvoma, da je mogoče (in edino pravilno) vso problematiko državne meje in arbitraže ubesediti v res ne ravno najkrajšem in najbolj enostavnem, pa vendarle le enem samem stavku. Pobudilo me je pisanje ugledne osebe, objavljeno v Delu tiste dni, pa sem moral ponoviti in morebiti bolj poudariti nekatere vidike. Da odmeva ni, me ne preseneča, saj sem kot glasbenik doma v območju frekvenc, pa razumem, da določenih frekvenc ne sliši, kaj šele razume, kdor je zanje gluh.
Želim pa – nekako za sklep svojega oglašanja – zapisati to-le:
Iz vsega, kar sem navedel v svojih pisanjih, objavljenih v zasebni ali javni korespondenci, v tisku in na blogu, je v zvezi z državno mejo in arbitražo razvidnih nekaj dejstev in naj jih ponovim/poudarim:
– Dejansko stanje pripoveduje in podpisani ter uveljavljeni Sporazum o arbitraži potrjuje, da dne 25.6.1991 Republika Hrvatska ni obstajala kot država. Bila je integralni del SFRJ. Zato v nobenem primeru – Sporazum (člen 5.) to celo eksplicitno prepoveduje – ne more biti sama po sebi relevanten subjekt/udeleženec spora glede državne meje.
– Republika Slovenija je dne 25.6.1991 svojo državnost razglasila in uveljavila.
– Slovenska državnost in s tem povezani atributi so obstajali že pred tem, četudi jih ni nihče uveljavljal – ni jih pa tudi nihče razveljavil, in torej obveljajo v trenutku, ko se pojavijo temu ustrezne okoliščine (enako, kot so državne meje slovenskih dežel znova obveljale same po sebi, ko je na oni strani nastala NDH!).
– Nobenega dvoma ni, da se je Republika Slovenija razdružila od Jugoslavije, v katero je kot subjekt internacionalnega prava (dežele) vstopila 1.12.1918, in ne od socialistične jugoslovanske republike Hrvatske. Vprašanje državne meje (državnih meja dežel) je torej vprašanje med SFRJ in Republiko Slovenijo in nikomer drugim, saj vprašanje državnih meja zadeva izključno subjekte internacionalnega prava. To pa Republika Hrvatska do 8.10.1991 nikoli ni bila (s svojo fašistično NDH se menda nerada hvali – če je sploh bila legitimna in legalna tvorba!), kakor tudi nikoli ni imela državnopravnih ingerenc na območju Primorske (Istra in Kvarner) in med Dravo in Muro. Ker problem državne meje v teh segmentih še danes ni razrešen na mednarodni ravni velja, da jih niti danes nima, le “začasno izvršuje pooblastila”, v kolikor je omenjene dele slovenskih dežel kot država zasedla leta 1991 (ali kasneje).
Spoštovani gospod minister! To navajam, ker opažam, da te vrste relevantna (in edino merodajna v predmetu spora) dejstva očitno nikogar ne zanimajo. Videti je, da se ljudje nadvse radi gibljejo v območju mnenj in interpretacij – seveda, to je nadvse udobno. Zagotovo. Vsekakor pa sem radoveden, kako bi se arbitražni tribunal s temi evidentno relevantnimi, obstoječimi in bistvenimi dejstvi v zadevi določitve poteka državne meje spoprijel. Če drugega ne, bi bilo že samo zaradi tega vredno uradno nastopiti v tem smislu. Menim pa seveda, da je tako nastopiti ne le pravno korektno, marveč tudi državljanska dolžnost vsakogar, ne le najbolj odgovornih.