Internacionalno pravno dejansko stanje slovenske dežele Primorske (nemško: Küstenland, italijansko: Litorale, po Rapallu Julijska Benečija, italijansko: Venezia Giulia, med II. vojno po kapitulaciji Italije do konca vojne del nemške zasedbene cone Jadransko Primorje, nemško: Okkupazion Zone Adriatisches Küstenland, italijansko: Zone di operazioni Prealpi – Litorale adriatico, po mirovni pogodbi 1947, potrjeni v Osimu 1975 z dokončno meddržavno razmejitvijo razdeljena med SFRJ in Republiko Italijo, kjer je ohranila ime Julijska Benečija – italijansko: Venezia Guilia, ki je del dežele Furlanija – Julijska Benečija, italijansko: Friuli – Venezia Giulia) je na današnji dan enako, kot so to določile veljavne meddržavne pogodbe. Da v primeru, kadar je na mizi te vrste veljavno stanje, noben notranji akt kogar koli nima nobene veljave in nobenega učinka, je zapisano v arbitražni odločbi. Ker arbitražna odločba ni implementirana – konzumirana, ne učinkuje in ne spreminja relevantnih dejstev glede poteka državne meje slovenskih dežel s “preostankom SFRJ”, s katerimi so slovenske dežele sestavile državo, ki so jo z razglasitivjo osamosvojitve dne 26.6.1991 zapustile – takšne in tako (s PROKLAMACIJO – RAZGLASITVIJO! Ne z neko “deklaracijo”, ki je akt brez vsakega pravnega učinka!), kot so jo sestavile.
Nemška revija prinaša lepo nanizane lepote slovenske dežele Primorske. Trmasto vztrajanje pooblaščenih oseb, da se arbitražna odločba (29062017), četudi je zaradi lažnivega slovenskega memoranduma in grobih kršitev natančnih določb Sporazuma o abitraži v celoti nična – null and void (in jo južna soseda iz “posebnih” razlogov v celoti zavrača, ne priznava!) – na vsak način in kljub vsemu implementira / izvrši, in je novi predsednik sosednje države že na prvem srečanju s slovenskim predsednikom razumljivo napovedal, da se bodo na podlagi te odločbe “pogovarjali naprej” (aja – do kam? koliko/kako so lačni “naši” za “privat drobtine”?), razločno pripoveduje, da se bo slovenska dežela Primorska v tem primeru dokončno poslovila od polovice svojega državnega teritorija, četudi so jo kot celovito državo/deželo upoštevale vse meddržavne pogodbe in vsi mednarodni sporazumi doslej. Celo domoljubni primorski borci proti fašizmu in za svobodo navdušeno prepevajo o “vstali Primorski” – čeprav so jo prvi/prvič v zgodovini prav oni sami popolnoma scefrali……..(pri živem telesu!). To po svoje razloži tragedijo, da bodo njihovo delo dokončali tisti, ki navedeno početje vedno znova slavijo.
Vrbnik na Krku
Trsat in Opatija (ki so jo ustvarili ljubljanski avguštinci, ki so svoj samostan pri sv. Jakobu v Ljubljani preselili v zapuščeno opatijo sv. Jakoba na kamniti livadi pod Učko nasproti Sv. Vida – danes Reke, moderno turistično središče na naredila Južna železnica)
