Archive for January, 2017

Osamosvojitev

Sunday, January 15th, 2017

ČETRT STOLETJA OD NAJPOMEMBNEJŠEGA PAKETA PRIZNANJ
NeDelo, 15. januarja 2017, str. 4-5

Spoštovani! Ni dobro prodajati prazno slamo. V članku lahko beremo:
“Slovenske samostojnosti ni priznal nihče. Bolj natančno, 26. junija jo je priznala Hrvaška, ki pa je bila v še bolj neprijetnem položaju. Tudi njene samostojnosti – razglasila jo je isti dan, kot Slovenija – ni priznal nihče.”
Debela laž! Ki pa ima kratke noge, seveda.
Najprej: Znameniti strokovnjak Badinter je posebej odločno povedal, da država nastane z razglasitvijo, ne s priznanjem – kar je logično: le kako naj kdo prizna nekaj, česar ni? No, “bolj natančo” lahko tu povemo, da je tedanji slovenski zunanji minister tako čudo obvladal: Priznal je nekaj, česar ni bilo! Onkraj mejnih rek Kolpe in Sotle namreč tedaj ni bilo nobene samostojne hrvaške države. Bila je le jugoslovanska republika Hrvatska, ki pa je povrhu bila še agresor na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Slovenijo je namreč napadla vojska SFRJ, katere integralni del je tisti čas bila (še vedno) jugoslovanska republika Hrvatska.
Ker velja, kar je poudaril gospod Badinter, da država nastane z razglasitvijo, je treba opaziti te vrste dejstva:

Slovenska skupščina je sprejela potrebne sklepe, zakone in Temeljno ustavno listino o samostojnosti dne 25.6.1991. Neke vrste sklep o državnosti je isti dan sprejel tudi sabor v Zagrebu. Ker pa taki ali drugačni sklepi očitno niso dovolj za nastanek nekega subjekta internacionalnega prava, je v Ljubljani naslednji dan – 26.6.1991 sledila JAVNA, SVEČANA RAZGLASITEV SAMOSTOJNE DRŽAVE, REPUBLIKE SLOVENIJE. V Zagrebu tega niso storili. Pač pa je sabor razglasil samostojnost Republike Hrvatske šele 8. oktobra 1991. To dejstvo so ponosno vklesali v kamen, ki so ga postavili pred zgradbo, v kateri se je to zgodilo.

O sklepih in razglasitvi je iz Ljubljane na dan razglasitve poročal dopisnik londonskega Guardiana, Ian Traynor. V svojem časopisu je potem objavil novico, v kateri je mdr. zapisal:
By contrast with the Slovene declaration, the Croatian statement appeared to be more gesture than substance. A senior adviser to President Franjo Tudjman of Croatia said that the independence declaration should not be taken literally. ‘It’s just a declaration. Everything remains the same.’
(V nasprotju s slovensko razglasitvijo je hrvaška izjava bolj gesta kot vsebina. Visoki predstavnik predsednika Tudjmana je povedal, da razglasa o neodvisnosti ni treba jemati dobesedno. “To je le izjava. Vse ostaja isto!” – prost prevod)
Da je to resnica, dokazuje ne le dejansko stanje stvari, pač pa jugoslovansko republiko Hrvatsko opredeljuje kot del SFRJ vse do 8. oktobra 1991 tudi hrvaški Zakon o preuzimanju (ZOVO, Narodne novine br. 53/91), ki določa prevzem predpisov bivše SFRJ in SRH z dnem 8. listopada (v hrv. jez. oktober) 1991. (vse do tega datuma je SFRJ!!!)

Zunanji minister že obstoječe samostojne države Republike Slovenije je torej 26. 6. 1991 “priznal” neki “privatni poslić” upokojenega Titovega generala…
Pri tem pa trčimo ob neko zanimivo in zelo povedno “podrobnost”. Četudi ni nobenega dvoma, da samostojna država Republika Slovenija ni nastala dne 25. 6. 1991, saj se je edino relevantna zgodba odvila naslednji dan s svečano razglasitivjo, v Sloveniji praznujemo dan 25. junij… Le zakaj?
Morebiti je odgovor zelo blizu: Onkraj mejnih rek? Morda pa je nekomu veliko do tega, da obvelja neresnična teza o hkratni razglasitvi samostojnosti tako Slovenije kot Hrvaške? In to kljub temu, da je glede samostojnosti in suverenitete Badinterjeva komisija povsem ločeno obravnavala Slovenijo in preostanek SFRJ. Poglaviten razlog za to je vsekakor zgodovinski: Nastanek južnoslovanske države, ki je leta 1991-92 izginjala z zemljevidov. Ta država, na koncu svojega veka imenovana SFRJ, je nastala z “ujedinjenjem ZEMALJA (!!!) države SHS”. To pomeni, da sta se združila dva subjekta internacionalnega prava (“plemena”, magari “troedina”, se na državnih ravneh ne morejo ne združevati, ne kakorkoli “poslovati”). Ta dva subjekta sta bila Kraljevina Srbija in SLOVENSKE DEŽELE (v dokumentu imenovane ZEMLJE – v srbščini to pomeni države), ki so bile tisti čas edini subjekt internacionalnega prava, ki se je v Beogradu znašel v “skupini”, imenovani “država SHS”. Regent Aleksander je s spretno diplomatsko formulacijo razrešil hud problem, obenem pa hočeš nočeš za zgodovino dal zapisati resnico. Zagrebška politika in tamkajšnje nelegalno “vijeće” namreč ni mogla biti in ni bila “stranka v postopku”!
Utegne pa ta “drobec” izpred stotih let marsikaj razjasniti tudi glede manipulacije z datumi pred četrt stoletja.

Andrej Lenarčič
poslanec prvega sklica
član skupine za arbitražo
HrvatskaSpomen_poloca_08101991