Po elektronski pošti 15072018
OPOMIN IN POBUDA ZA PRAZNOVANJE SPOMINA NA DAN RAZGLASITVE ZVEZE SLOVENSKIH DEŽE – nekaj povezanih besed
Dragi ….
Omenil si pred časom glede predloga uvedbe praznika 31. oktobra, v spomin na razglasitev zveze slovenskih dežel, ki se je na ta oktobrski dan leta 1918 zgodila v stavbi parlamenta slovenske dežele Vojvodine Krajnske.
Da je ta razglasitev ključnega pomena za afirmacijo moderne slovenske državnosti in v resnici pomeni vzpostavitev Zedinjene Slovenije, za kar so se državljani slovenskih dežel sto in več let krčevito prizadevali, je evidentno.
Dogajanje na dan 31. oktobra leta 1991 je notranji minister tiste vlade opisal v zborniku, ki je izšel ob deseti obletnici tega usodnega dogodka (Do leta 1928 so ga v Ljubljani še uradno praznovali !!!!):
Zapisano pove vse. Bistveno pa je, da je legitimna in legalna oblast v Ljubljani, ki je za svoje dejanje imela ustavno podlago v suverenovem Manifestu (16. oktober 1918), ni nasedla manevrom nelegitimne in nelegalne združbe kolaborantov v Zagrebu (prim. Manifest 1918 in Ausgleich 1867 in Ujedinjenje 1918) in odločno sledila zgledu dežel Cislajtanije z nemško govorečo večino, ki so teden dni pred tem enako in na isti podlagi razglasile republiko in svojo združitev (“Deutschösterreich), in za trenutek ustavila zaroto. (“Vidim, da prihajam prepozno” – Kramer!)
Takole je knezoškof Jeglič opisal dejansko situacijo tik pred pravno veljavno dokončno razglasitvijo združitve slovenskih dežel (Jeglič, Dnevnik, 29 Oktober 1918):
Dejansko pravno stanje v Cislajtaniji, potrjeno z ustavnim dokumentom suverena vsake dežele posebej, ki je omogočalo svobodno povezovanje teh dežel in (po Manifestu) preureditev meja z ozirom na etnično stanje (kar je bilo samo po sebi sprejeto: Meje Deutschösterreich do razgrajanja s Srboslavijo in posledično usodnega plebiscita, ko so tudi Slovenci, državljani Koroške, v večini glasovali za ohranitev svoje dežele/države, so bile daleč ugodnejše za Slovence od “plebiscitne! – prim. zemljevid iz publikacije Univerze v Gradcu, 1936) je torej očitno bilo uveljavljeno, in ni bilo nikoli odpravljeno. Začasno drugačno stanje se je ob prenehanju vrnilo v prvotno – enako, kot “avstrijsko” po Anschlussu – (nazadnje z osamovojitvijo!):
Nobenega dvoma ni, da je praznik in spominski dan največjega pomena za Slovence in Zvezno republiko Slovenijo dan 31. oktober 1918, ko je končno nastala država, zveza slovenskih dežel. Mednarodno je bila de facto priznana, ko je srbski regent v dokument o “ujedinjenju” dal zapisati besede, da se s Srbijo “ujedinjuju ZEMLJE države SHS” (in ne “Država SHS”, ki pravno ni obstajala! Subjekti mednarodnega prava so bile samo slovenske dežele!!!). Njena upravičenost in pravna utemeljenost je bila enako trdna, kot avstrijska, ki je – kot omenjeno – “zdržala” celo Anschluss”! – in je Slovenija previharila tudi “ujedninjenje 1918”, nasilje in diktaturo, okupacijo in jugosocializem, ter kljub nepopisni katastrofi slovenstva med “balkansko sužnostjo” in vojno ter revolucionarno morijo, ohranila dovolj energije za slovesno razglasitev osamosvojitve dne 26.6.1991.
Žal pa se je ponovila zgodba z začetka stoletja, ko so “narodovi voditelji” dejansko stanje preprosto prezrli. Enako ravnajo sedanji že več kot dve desetletji po “vrnitvi v prejšnje stanje”, ki ga nikakor nočejo prepoznati in pripoznati.
Razglasitev državnega praznika 31. oktobra bi utrla pot v normalno stanje….
lpAL
15072018
Cit. majl, na katerega se nanaša tekst….
Na seji odb za EU o kmetij. in
ribiš. je bilo slišati opozorilo, da je EU že zdavnaj naložila da RS vzpostavi regije.
TO NI NIČ DRUGEGA, KOT ODSOTNOST DRŽAVNE STRUKTURE KI JE SLOENIJI LASTNA IN NJE ORGANSKA PODLAGA ZA PROPULZIVEN OBSTOJ:
DEŽELE!!!
Pri “regionalizaciji”, ki je celo v naši ustavi, pa ni treba odkrivati MOKRE (ne “tople” – kot prije nekim bolj toplim ?) vode, marveč mora zakonodajni organ samo UGOTOVITI DEJANSKO STANJE, ki je z osamosvojitvijo znova samo po sebi obveljalo! OSAMOSVOJILO se je namreč lahko le tisto, kar je v združbo VSTOPILO (kot subjekt). To pa so slovenske dežele Primorska, Krajnska in slovenski del Koroške ter Štajerske. Slovensko krajino med Dravo in Rabo pa je med slovenske dežele prištel TRIANON !!!
OSAMOSVOJENA RS je torej internacionalno pravno zveza slovenskih dežel. VSE TEŽAVE, KI NAS TEŽIJO (delovanje države, identiteta – prepoznavnost, meja…) SO IZKLJUČNO POSLEDICA IGNORIRANJA TEGA OBSTOJEČEGA DEJSTVA.
Dokončati je torej najprej treba razglasitev dne 26.6.1991 s priznanjem obstoja zveze slovenskih dežel in vrniti državi strukturo, ki je doslej že več kot tosoč let zagotavlja varnost in prosperiteto! V teh strukturah smo slovenstvo ubranili – še več: bili smo ves čas v samem vrhu svetovnega razvoja – tako demokracije in človekovih pravic (USA, deklaracija!), kot kulture in znanosti.
AL