(Pismo bralca še (10.11.2012) ni našlo prostora v časopisu)
ZA DANILA JE BILA OSAMOSVOJITEV DRUGORAZREDNA TEMA
(Pisma bralcev in odmevi, Delo sreda, 7. novembra 2012)
Farso in brozgo, gospodarski in finančni polom, prevare, kraje, ponarejanja, norčevanje iz demokracije in prava, kar je vse skupaj Narava – očitno iz usmiljenja – v teh dneh hotela na hitro odplakniti ali pogrezniti v mulj in blato, je v stilu in povsem ustrezno začinilo današnje obmetavanje v pismu bralca. Bilo bi zabavno, če bi ne bilo tragično. A je tudi komično.
Obračajmo kakor nam drago, a suha dejstva vztrajno pripovedujejo hecne zgodbe. Tudi take:
Slovenska vlada je 26. junija 1991 z zadovoljstvom priznala neobstoječo državo in hkrati sprejela priznanje z njene strani. Da je bil to res izjemen dosežek slovenske diplomacije, brez primere v zgodovini diplomacije sploh, pove uradna razglasitev osamosvojitve te, dotlej še neobstoječe države, ki se je zgodila dosti kasneje, šele 8. oktobra 1991.
Da v trenutku, ko je Republika Slovenija že razglasila svojo samostojnost in suvereniteto, ter jo tudi začela hrabro braniti pred agresijo zvezne vojske SFRJ, Hrvatska ni bila ne samostojna ne suverena, je povedala sama, oziroma njen uradni predstavnik, ki ga je poslal republiški predsednik Tudjman na slovesno razglasitev v Ljubljano (verjetno sam ni smel priti, saj je gotovo že vedel, da bo čez nekaj ur tudi jugoslovanska republika Hrvatska kot del SFRJ začela agresijo na novo samostojno državo).
Dopisniku britanskega lista The Guardian, Ianu Traynorju, je Tudjmanov svetovalec (senior adviser), prisoten pri razglasitvi, na posebno vprašanje, kaj pa Hrvatska, saj je menda tudi razglasila v saboru nekaj… odgovoril jasno in odločno: “To je samo deklaracija. Vse ostaja enako.” (It’s just a declaration. Everything remains the same. – objavljeno v The Guardian sreda, 26.6.1991)
Da je Republika Hrvatska suverena in neodvisna država morebiti postala (šele) 8. oktobra istega leta, je sama zapisala v zakon in pravno prakso – npr. Zakon o preuzimanju (Narodne novine br. 53/91), ki določa prevzem predpisov SFRJ in SRH z dnem 8.10.1991. Dogodek 8.10.1991 so tudi ovekovečili v kamnu, postavljenem na kraju dogodka, ki se ni zgodil v prostorih Sabora, in je njegova legalnost zato vprašljiva, saj morajo biti ustavno pravni in zakonski akti, ki se sprejemajo v izrednih razmerah, na skrivnem in času vojne, verificirani in potrjeni takoj, ko je to mogoče, na javen in uraden način. Sicer ne veljajo.
Če pogledamo okoli sebe, nas realnost tistega, kar so iz osamosvojitve napravili nosilci oblasti v minulih dveh desetletjih, zgrozi. Če se že med seboj obmetavajo prepirajo o zaslugah, naj se – predlagam – zagrebejo tudi za zasluge za vse, kar so zapacali.
Ljubljana, 7.11.2012