Iz latinskega originala:
3. Hactenus praenotatum est, qualiter Bagoarii facti sunt christiani, seu numerus episcoporum et abbatum conscriptus in sede Iuvavensi. Nunc adiciendum est, qualiter Sclavi, qui dicuntur Quarantani, et confines eorum fide sancta instructi christianique effecti sunt, seu quomodo Huni Romanos et Gothos atque Gepidos de inferiori Pannonia expulerunt et illam possederunt regionem, quousque Franci ac Bagoarii cum Quarantanis continuis affligendo bellis eos superaverunt. Eos autem, qui obediebant fidei et baptismum sunt consecuti, tributarios fecerunt regum, et terram, quam possident residui, adhuc pro tributo retinent regis usque in hodiernum diem.
(Herwig Wolfram CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM , Wien – Köln – Graz 1979)
Prevod (AL):
Do tu je zabeleženo, kako so Bavarci postali kristjani, in imena vrste škofov in opatov na salzburškem škofovskem sedežu. Tu naj bo dodano, kako so bili Slovani, imenovani Karantanci, skupaj z njih sosedi poučeni o sveti krščanski veri, ter kako so Huni Rimljane, Gote in Gepide pregnali iz Spodnje Panonije, in zasedli njihovo pokrajino, dokler njih samih niso v skupnih vztrajnih bojih dokončno potolkli Franki, Bavarci in Karantanci. Tisti med njimi, ki so sprejeli sveto vero in bili krščeni, so bili sprejeti med kraljeve podložnike in so še dandanšnji kraljevi fevdniki na zemlji, ki so jo tedaj posedovali.
PREVARA
Ta kratki odstavek preprosto in natančno pripoveduje resnico, ki se skozi današnjo optiko glasi:
Karantanci, ki so bili Slovani in o tem vpijejo toponimi v širši okolici, kjer so nekdaj smeli govoriti svoj jezik, so bili žrtev vpada Hunov. V junaških bojih, pri katerih so jim pomagali sosedje Bavarci in Franki, so Hune premagali in njihovo invazijo ustavili. Pod prevlado Hunov, ki so se večinoma pokristjanili in postali kraljevi vazali, so ostali mnogi Karantanci, katerih značaj in jezik se je pomešal in postal drugačen od karantanske govorice. Zmagovalni Karantanci so danes Slovenci, njih jezik pa slovenščina. Ker je govorica sosedov, ki so ostali pod Huni, nastala iz karantanskega – slovenskega – jezika, jo (še) današnji Slovenci razumejo. Ondotni pa, ker so jezik prevzeli kot tujega, slovenščine ne razumejo več.
Čeprav Coversio v tem odstavku natančno pripoveduje, da so bili Karantanci prebivalci dežele že preden so pridrli vsiljivci prek Karpatov, in so zanesljivo bili kristjani od začetka, saj so bili njih sodeželani Rimljani krščanske vere, nemški prekrojevalci – in naši domači kolaboranti z njimi – manipulativno tolmačijo razvidno resnico, kot da so pokristjanjevali Karantance, ne pa divje hunske prišleke. Seveda so pisci zgodovinskih spisov sledili svojim političnim interesom, katerih prvi je bil, da si pridobijo v posest čudovito deželo Karantancev. To so lahko dosegli le na način, da so se poskusili prikupiti rimskemu papežu, ki je potem, ko se je civilna prestolnica premaknila v Bizanc, ostal med dvema stoloma. Vsa severna Italija in seveda Oglej pa Karantanija in vzhodna obala Jadrana so bili podložniki vzhodne Cerkve. Papež tako ni imel nobene civilne oblasti, cerkveni primat mu je pa skokovito prevzemal konstantinopelski patriarh, ki je bil sosed cesarskega dvora. Bavarci so izkoristili priložnost in so se pohvalili, da so PREKRSTILI (ne pa pokristjanili!) Karantance iz grških v rimske kristjane, papež jim je zato dal svoj blagoslov za civilno nadvlado (podobno je posadil krono na glavo "hunskega" – madžarskega kralja), in tako zaustavil prodor vzhodne-bizantinske- pravoslavne Cerkve na območje njegovih interesov.
S kronanjem frankovskega kralja pa si je pridobil tudi civilni vpliv na Zahodu.
Ta kratki odlomek iz Conversio torej pove, da so bili Karantanci od začetkov prebivalci Karantanije in soseščine, da so bili kristjani od začetkov krščanstva, da so Bavarci Karantance PREKRŠČEVALI, ne pa pokristjanjevali, in da smo današnji Slovenci potomci teh Karantancev in govorimo njihov jezik.
To in samo to pove latinski izvirnik Conversio.
Južni sosedje so mešanica priseljenih Hunov in drugih Vzhodnjakov in nekdanjih Karantancev. Potolkli so karantanske kneze/vojvode kot so Kocelj, Pribina, Ljudevit in drugi. Ti ljudje se danes imenujejo Hrvati in Srbi…. Hrvati so tisti, ki so bili vključeni v madžarsko kraljevino, Srbi pa tisti, ki so bili pod prevlado Bizanca. Oboji pa so potem prišli pod Osmane.
Karantanci, naši neposredni predniki, ki so se lahko zavarovali v težko prehodnih obalpskih dolinah, močvirjih in gozdovih, pa so ostali kot Vendi, Windisch, Sloveni, Sclavi, nosilci pradavne karantanske identiete in državnosti, ki jo je nazadnje prevzela spretna in potentna dinastija Habsburgov, in na nje krilih ponesla slavo in moč svoje vladavine v cesarstvo, v katerem "sonce ni zašlo"!
Dinastija se je zavedala pomena teh svojih dinastičnih posesti, zato je slovensko karantansko dediščino, vojvodine, kneževine in mejne krajine, povezala s svojo dinastijo kot Dedne dežele (Etats hériditaire)