Posts Tagged ‘Karantanija’

Švabsko ogledalo – prepis in dinamični prevod

Friday, January 4th, 2013

ŠVABSKO OGLEDALO

Von hertzoge von Kaerdern rechten.

Wie ain Herzog von Kaernden hett sine Recht von dem lande vnd ouch dem Rich,
Er ist ouch des Roemschen richs Iaegermeister, In svl ouch nieman ze hertzoggen noch ze herren han noch nemen denn die fryen lanttsaessen in dem land, Die sond ouch in ze herren nemen vnd anders nieman, Das sind die fryen geburen des selben Landes die haisset man die lanttsaessen in dem land, Die nemend ainen Richter vnder jnnen selber, der sü der waegst der best vnd der witzigost düchtt, Sie sechen ouch enkain adel noch gewalt an. wan biderbkait vnd warhaitt, vnd tünd ouch daz vff den aid den sy den lanttlütten vnd dem land geschworen habend, Der selb richter fragett dann die lanttsaessen all vnd ouch jettlichen lantsaessen besunder uff den aide, den sy den Richtern dem land vnd lantsaessen geschworen vnd geton hand, Ob sü der selb hertzzaugg dem land vnd den lantlüten nütz vnd gvtt dunke vnd ouch dem land komenlichen sye vnd wol fvge, and fügtt er innen nitt so mvss in das Rich ainen andren herren vnd hertzaugen gen, Ist aber das in der selb herr zü ainem, hertzoeggen wol geuelt, vnd ouch dem land wol kvmtt denn jnnen daz Rich geben hett vnd ouch die lantsaessen, So da der mertall erwellt vnd ze nemen gesprochen ist, wie er jnnen wol geuall
vnd vast gütt beduncke sin, So gautt ouch alles daz land dar mitt gemein Raut arm and rich, vnd enpfachen in gar schoen and erlich als sy ouch von rechtt sönd nach des Landes, gewonhaitt vnd legend im ouch einen graewen rok an, vnd ainen roetten gürtell tünd sy im vmb vnd dar an ain groess roett taeschen als ainem Iaeger maister wol kuntt and füglich ist,
Dar in er leg sin kaess sin brot vnd sin geraettloch, vnd gend jm ouch ain jaegerhorn wol gevassett mitt roten riemen vnd legend im ouch an zwen rautt gebunden bunttschvch and ouh ain grawen mantel lett man jm vber den rock an, und setzen im ouch ainen, Grawen windischen hvtt vff mitt ainer grawen schnür und setzen in dann vff ain veld pfaertt vnd fvrend jn denn zü ainem stain, Der litt enzwüschend, Glanegg vnd dem spitali ze vnser Frow Kilchen und fvren in mitt jerem windischen gesang, Dristund vmb den selben stain vnd singend ouch alle klain ung gross frowen und man, gmainlich und lobend da mitt Gott vnd jeren schoeppffer daz er jnnen vnd dem lant ainen heren geben hautt nach jerem willen,
und darnach so sind im alle sine recht geuallen, wie die genannt sind erre wirdekaitt und Rechtt, die ain hertzaugg vnd herr des landes bilich vnd von rechtt haben sol vnd niessen,
vnd wen der selb vorgenantt Herzog gen hof kumptt, zü dem Roemschen Kaysser, ald zü dem Roemschen Kunig so sol er in den selben klaydern für jn komen, Es sye kaysser oder kunig der denn gewaltig ist, vnd sol denn also ainen hirtzen mitt im bringen, vnd also mitt dem sin lechen enpfachen, vnd wenn daz also beschichtt ainem hertzogen von kaernden. So mag in fürbas nieman uje ansprechen, vor dem Richter des selben landes vmb kain sach, Noch vmb kain schlachtt schulde den ain windischer man der spricht in wol an, vmb schuld vnd vmb ander sachen, Aber vor ey, daz er sine lechen von dem rich enpfache so mag man in wol ansprechen vmb waz Jeman zü jm ze sprechend hett vnd, Der windisch man der jn also ansprichtt mit windischer zungen so sol er sprechen, Er sig rich oder arm ob er es tün wil Das stautt zü jm der da clegtt, Ich enwaiss gutt herr wie du es manist das du mir nitt, dar vmb vffrichtung tvst, dar vff mag, der hertzaug anttwurten, ob er wil ich euwaiss gvtt fründ, was du manist ich verstan diner sprach nitt, vnd da mitt hett er inn dann gantz uffgericht, vnd ist von jm ledig mitt allem rechten vnd daz ist ains hertzog Rechtt von Kaerndern des lantz herren.

Prepisal AL iz
Der Swabenspiegel oder Schwäbisches Land- und Lehen- Rechtbuch
nach
Einer Handschrift vom Jahr 1287
Herausgegeben
von
Dr. F. L. A. Freiherrn von Lassberg
Tübingen
1840
____
SLOVENSKI OBZORNIK

O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH PREDSEDNIKA KRAJNSKE – dinamični prevod

Pravice in dolžnosti predsednika so državnega in regionalnega izvora, izvirajo pa tudi iz ustave Evropske Federacije. (von dem lande vnd ouch dem Rich… Roemschen Kaysser, Roemschen Kunig)

Največ pravic in dolžnosti zajema odgovornost in skrb za človekove pravice, ohranjanje naravnega okolja in naravnih danosti. (Roemschen richs Iaegermeister)

Predsednika države Krajnske izvolijo in ustoličijo državljanke in državljani Krajnske sami. (nieman ze hertzoggen noch ze herren …nemen den fryen geburen)

Državljanke in državljani Krajnske izvolijo na svobodnih in splošnih (fryen geburen des selben Landes die haisset man die lanttsaessen) volitvah v Državni zbor predstavnike vsega ljudstva.(den sy den Richtern dem land vnd lantsassen geschworen vnd geton hand)

Državni zbor izvoli svojega predsednika. (Die nemend ainen Richter under jnnen selber der waegst der best vnd der witzigost düchtt…sechen ouch enkain adel noch gewalt an)

Predsednik državnega zbora predstavi poslancem kandidata za predsednika države. Če poslanci s kandidatom niso zadovoljni, mora predsednik v soglasju s Federacijo predlagati novega kandidata. (mvss in das Rich ainen andren herren..)

Ko je večina poslancev s predlaganim kandidatom zadovoljna, parlament slovesno razglasi novega predsednika države in začno se postopki slovesne umestitve in prevzema pooblastil. (empfachen in gar schoen und erlich)

V slovesnih oblačilih, državnimi simboli in glasbo, ga v protokolarnem odprtem vozilu odpeljejo na Grad k OSARIJU, ki je nacionalni simbol, Spomenik neznanemu junaku v obliki vaške situle in predstavlja zgodovino, ponosne, sijajne in strašne zgodbe iz preteklosti države. (setzen in dann uff ain veld pfaertt vnd furend jn denn zü ainem stain)

Pred OSARIJEM, v katerem so shranjeni ostanki vseh, ki so na ozemlju države izgubili življenje, pa nimajo lastnega groba, potem novi predsednik na predpisani način slovesno priseže in orkester zaigra nacionalno himno. (mitt jerem windischen gesang, Dristum vmb den selben stain)

Obredu prisostvujeta pooblaščenec Evropske Federacije in predsednik Zvezne republike Slovenije. (zü dem Roemschen Kayser, ald zü dem Roemschen Kunig…Es sye kaysser oder kunig der denn gewaltig ist…)

Vsi prisotni, novi predsednik in uradni predstavniki se potem odpravijo v sprevodu na Grajsko planoto, kjer potem v prostorih Urada Predsednika Krajnske novi predsednik prevzame posle, v prostorih gradu, na grajskem dvorišču in na Grajski planoti pa se dogaja ljudsko veselje, ker je država dobila novega predsednika. (lobend da mitt Gott vnd jeren schoeppffer daz er jnnen und dem lant ainen heren geben hautt nach jerem willen)

Conversio in Karantanija

Wednesday, March 9th, 2011

 

Iz latinskega originala:

3. Hactenus praenotatum est, qualiter Bagoarii facti sunt christiani, seu numerus episcoporum et abbatum conscriptus in sede Iuvavensi. Nunc adiciendum est, qualiter Sclavi, qui dicuntur Quarantani, et confines eorum fide sancta instructi christianique effecti sunt, seu quomodo Huni Romanos et Gothos atque Gepidos de inferiori Pannonia expulerunt et illam possederunt regionem, quousque Franci ac Bagoarii cum Quarantanis continuis affligendo bellis eos superaverunt. Eos autem, qui obediebant fidei et baptismum sunt consecuti, tributarios fecerunt regum, et terram, quam possident residui, adhuc pro tributo retinent regis usque in hodiernum diem.

(Herwig Wolfram CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM , Wien – Köln – Graz 1979)

Prevod (AL):

Do tu je zabeleženo, kako so Bavarci postali kristjani, in imena vrste škofov in opatov na salzburškem škofovskem sedežu. Tu naj bo dodano, kako so bili Slovani, imenovani Karantanci, skupaj z njih sosedi poučeni o sveti krščanski veri, ter kako so Huni Rimljane, Gote in Gepide pregnali iz Spodnje Panonije, in zasedli njihovo pokrajino, dokler njih samih niso v skupnih vztrajnih bojih dokončno potolkli Franki, Bavarci in Karantanci. Tisti med njimi, ki so sprejeli sveto vero in bili krščeni, so bili sprejeti med kraljeve podložnike in so še dandanšnji kraljevi fevdniki na zemlji, ki so jo tedaj posedovali.

PREVARA

Ta kratki odstavek preprosto in natančno pripoveduje resnico, ki se skozi današnjo optiko glasi:

Karantanci, ki so bili Slovani in o tem vpijejo toponimi v širši okolici, kjer so nekdaj smeli govoriti svoj jezik, so bili žrtev vpada Hunov. V junaških bojih, pri katerih so jim pomagali sosedje Bavarci in Franki, so Hune premagali in njihovo invazijo ustavili. Pod prevlado Hunov, ki so se večinoma pokristjanili in postali kraljevi vazali, so ostali mnogi Karantanci, katerih značaj in jezik se je pomešal in postal drugačen od karantanske govorice. Zmagovalni Karantanci so danes Slovenci, njih jezik pa slovenščina. Ker je govorica sosedov, ki so ostali pod Huni, nastala iz karantanskega – slovenskega – jezika, jo (še) današnji Slovenci razumejo. Ondotni pa, ker so jezik prevzeli kot tujega, slovenščine ne razumejo več.

Čeprav Coversio v tem odstavku natančno pripoveduje, da so bili Karantanci prebivalci dežele že preden so pridrli vsiljivci prek Karpatov, in so zanesljivo bili kristjani od začetka, saj so bili njih sodeželani Rimljani krščanske vere, nemški prekrojevalci – in naši domači kolaboranti z njimi – manipulativno tolmačijo razvidno resnico, kot da so pokristjanjevali Karantance, ne pa divje hunske prišleke. Seveda so pisci zgodovinskih spisov sledili svojim političnim interesom, katerih prvi je bil, da si pridobijo v posest čudovito deželo Karantancev. To so lahko dosegli le na način, da so se poskusili prikupiti rimskemu papežu, ki je potem, ko se je civilna prestolnica premaknila v Bizanc, ostal med dvema stoloma. Vsa severna Italija in seveda Oglej pa Karantanija in vzhodna obala Jadrana so bili podložniki vzhodne Cerkve. Papež tako ni imel nobene civilne oblasti, cerkveni primat mu je pa skokovito prevzemal konstantinopelski patriarh, ki je bil sosed cesarskega dvora. Bavarci so izkoristili priložnost in so se pohvalili, da so PREKRSTILI (ne pa pokristjanili!) Karantance iz grških v rimske kristjane, papež jim je zato dal svoj blagoslov za civilno nadvlado (podobno je posadil krono na glavo "hunskega" – madžarskega kralja), in tako zaustavil prodor vzhodne-bizantinske- pravoslavne Cerkve na območje njegovih interesov.

S kronanjem frankovskega kralja pa si je pridobil tudi civilni vpliv na Zahodu.

Ta kratki odlomek iz Conversio torej pove, da so bili Karantanci od začetkov prebivalci Karantanije in soseščine, da so bili kristjani od začetkov krščanstva, da so Bavarci Karantance PREKRŠČEVALI, ne pa pokristjanjevali, in da smo današnji Slovenci potomci teh Karantancev in govorimo njihov jezik.

To in samo to pove latinski izvirnik Conversio.

Južni sosedje so mešanica priseljenih Hunov in drugih Vzhodnjakov in nekdanjih Karantancev. Potolkli so karantanske kneze/vojvode kot so Kocelj, Pribina, Ljudevit in drugi. Ti ljudje se danes imenujejo Hrvati in Srbi…. Hrvati so tisti, ki so bili vključeni v madžarsko kraljevino, Srbi pa tisti, ki so bili pod prevlado Bizanca. Oboji pa so potem prišli pod Osmane.

Karantanci, naši neposredni predniki, ki so se lahko zavarovali v težko prehodnih obalpskih dolinah, močvirjih in gozdovih, pa so ostali kot Vendi, Windisch, Sloveni, Sclavi, nosilci pradavne karantanske identiete in državnosti, ki jo je nazadnje prevzela spretna in potentna dinastija Habsburgov, in na nje krilih ponesla slavo in moč svoje vladavine v cesarstvo, v katerem "sonce ni zašlo"!

Dinastija se je zavedala pomena teh svojih dinastičnih posesti, zato je slovensko karantansko dediščino, vojvodine, kneževine in mejne krajine, povezala s svojo dinastijo kot Dedne dežele (Etats hériditaire)

CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM

Saturday, March 5th, 2011

3. Hactenus praenotatum est, qualiter Bagoarii facti sunt christiani, seu numerus episcoporum et abbatum conscriptus in sede Iuvavensi. Nunc adiciendum est, qualiter Sclavi, qui dicuntur Quarantani, et confines eorum fide sancta instructi christianique effecti sunt, seu quomodo Huni Romanos et Gothos atque Gepidos de inferiori Pannonia expulerunt et illam possederunt regionem, quousque Franci ac Bagoarii cum Quarantanis continuis affligendo bellis eos superaverunt. Eos autem, qui obediebant fidei et baptismum sunt consecuti, tributarios fecerunt regum, et terram, quam possident residui, adhuc pro tributo retinent regis usque in hodiernum diem.

Herwig Wolfram CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM , Wien – Köln – Graz 1979

Prevod AL:

Do tu je zabeleženo, kako so Bavarci postali kristjani, in imena vrste škofov in opatov na salzburškem škofovskem sedežu. Tu naj bo dodano, kako so bili Slovani, imenovani Karantanci, skupaj z njih sosedi poučeni o sveti krščanski veri, ter kako so Huni Rimljane, Gote in Gepide pregnali iz Spodnje Panonije, in zasedli njihovo pokrajino, dokler njih samih niso v skupnih vztrajnih bojih dokončno potolkli Franki, Bavarci in Karantanci. Tisti med njimi, ki so sprejeli sveto vero in bili krščeni, so bili sprejeti med kraljeve podložnike in so še dandanšnji kraljevi fevdniki na zemlji, ki so jo tedaj posedovali.

PREVARA O “POKRISTJANJENJU” KARANTANCEV
ŠLO JE ZA PREKRŠČEVANJE IZ VZHODNIH V LATINSKE KRISTJANE

Ta kratki odstavek preprosto in natančno pripoveduje resnico, ki se skozi današnjo optiko glasi:
Karantanci, ki so bili Slovani in o tem vpijejo toponimi v širši okolici, kjer so nekdaj smeli govoriti svoj jezik, so bili žrtev vpada Hunov. V junaških bojih, pri katerih so jim pomagali sosedje Bavarci in Franki, so Hune premagali in njihovo invazijo ustavili. Pod prevlado Hunov, ki so se večinoma pokristjanili in postali kraljevi vazali, so ostali na območju Panonije mnogi Karantanci, katerih značaj in jezik se je pomešal in postal drugačen od karantanske govorice. Zmagovalni Karantanci so danes Slovenci, njih jezik pa slovenščina. Ker je govorica sosedov, ki so ostali pod Huni, nastala iz karantanskega – slovenskega – jezika, jo (še) današnji Slovenci razumejo. Ondotni pa, ker so jezik prevzeli kot tujega, slovenščine ne razumejo več.

Čeprav Coversio v tem odstavku natančno pripoveduje, da so bili Karantanci prebivalci dežele že preden so pridrli vsiljivci prek Karpatov, in so zanesljivo bili kristjani od začetka, saj so bili njih sodeželani Rimljani krščanske vere, nemški prekrojevalci – in naši domači kolaboranti z njimi – manipulativno tolmačijo razvidno resnico, kot da so pokristjanjevali Karantance, ne pa divje hunske prišleke. Seveda so pisci zgodovinskih spisov sledili svojim političnim interesom, katerih prvi je bil, da si pridobijo v posest čudovito deželo Karantancev. To so lahko dosegli le na način, da so se poskusili prikupiti rimskemu papežu, ki je potem, ko se je civilna prestolnica premaknila v Bizanc, ostal med dvema stoloma. Vsa severna Italija in seveda Oglej pa Karantanija in vzhodna obala Jadrana so bili podložniki Vzhodne Cerkve. Papež tako ni imel nobene civilne oblasti, cerkveni primat mu je pa skokovito prevzemal konstantinopelski patriarh, ki je bil sosed cesarskega dvora. Bavarci so izkoristili priložnost in so se pohvalili, da so PREKRSTILI (ne pa pokristjanili!) Karantance iz grških v rimske kristjane, papež jim je zato dal svoj blagoslov za civilno nadvlado (podobno je posadil krono na glavo “hunskega” – madžarskega kralja), in tako zaustavil prodor vzhodne-bizantinske- pravoslavne Cerkve na območje njegovih interesov.
S kronanjem frankovskega kralja pa si je pridobil tudi civilni vpliv na Zahodu.

Ta kratki odlomek iz Conversio torej pove, da so bili Karantanci od začetkov prebivalci Karantanije in soseščine, da so bili kristjani od začetkov krščanstva, da so Bavarci Karantance PREKRŠČEVALI, ne pa pokristjanjevali, in da smo današnji Slovenci potomci teh Karantancev in govorimo njihov jezik.
To in samo to pove latinski izvirnik Conversio.