http://www.siol.net/novice/svet/2013/01/pogacnik_savudrija_arbitrazni_sporazum.aspx
ANDREJ LENARČIČ, KOMENTAR, 25. 01. 2013
PETEK 25.01.2013, 15:07
(Č)lanek: Pogačnik: Meje do Savudrije ne moremo zahtevati, razen če …
(K)omentar: Med rutinskimi novinarskimi poročili so se v zvezi z arbitražo končno znašle misli renomiranega strokovnjaka. To spodbuja sproščen in kritičen pristop k zadevi, saj je zagotovljeno, da globlje ni mogoče pasti.
(Č): Ljubljana – Zdaj, ko arbitražni sporazum velja, je nekoliko problematično posegati v časovna območja pred kritičnim datumom. Če bi želeli to uveljavljati, bi morali to storiti prej, je opozoril dr. Miha Pogačnik.
Kot poročajo nekateri hrvaški mediji, naj bi Slovenija glede arbitražnega sporazuma povečala svoje apetite in naj bi po novem zahtevala cel Piranski zaliv, vse do Savudrije. O tem smo že poročali, in sicer, da so nekateri iz t. i. koalicije prvakov strank menili, da bi pred arbitražnimi sodniki zagovarjali državno mejo skladno z zgodovinskimi mejami občine Piran, ki je potekala do rta Savudrija.
O zgodovinski meji in upravičenosti morebitne zahteve Slovenije smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnega prava na Evropski pravni fakulteti Mihom Pogačnikom, ki je za Planet Siol.net pojasnil, da je ključno razumeti pojem kritičnega datuma. To je datum stanja, o katerem odloča arbitraža, in je tudi datum, ko je spor nastal. Ob tem je opozoril, da sta se obe državi dogovorili, da je ta datum 25. 6. 1991, ko sta obe državi postali samostojni.
(K): Če torej velja, da je “kritični datum” datum stanja, o katerem odloča arbitraža – čeprav ni to nikjer zapisano – in če je to datum, ko je spor nastal, problema ni. 25. 6. 1991 je Republika Slovenija razglasila in uveljavila državno samostojnost. Jugoslovanska republika Hrvatska svoje državne samostojnosti kljub poprejšnjemu dogovoru ni uresničila. (To je storila šele 8. 10. 1991) Osamosvojena država Republika Slovenija je torej na kritični datum imela državno mejo z Jugoslavijo in ne z jugoslovansko republiko Hrvatsko. Vojska Jugoslavije je zaradi osamosvojitve začela agresijo na samostojno Slovenijo. Ni napadla republike Hrvatske, ker je bila ta del SFRJ. Teza, da je ta datum 25. 6. 1991, ko sta obe državi postali samostojni., torej da sta na ta datum “obe državi postali samostojni”, nima nobene zveze z realnostjo.
(Č): Arbitraža zavezana razsojati na podlagi stanja na kritični datum
“To pomeni, da je vsakršna razprava o tem, kje so meje potekale pred tem, pred drugo svetovno vojno, pred prvo svetovno vojno, za kralja Matjaža in podobno, povsem odveč,” saj je, kot je pojasnil Pogačnik, arbitraža po sporazumu zavezana razsojati na podlagi dejanskega stanja na kritični oziroma presečni datum, ki je 25. junij 1991.
(K): Tudi to, da naj bi bila arbitraža po sporazumu zavezana razsojati na podlagi dejanskega stanja na kritični oziroma presečni datum, ki je 25. junij 1991., ni nikjer v Sporazumu zapisano – ni pa nič narobe, če se tribunal osredotoči na stanje na ta dan. Navsezadnje je to stanje, ki ga mora predstaviti Slovenija, dolžan preveriti. Zapisano pa je v Sporazumu natančno, da je dolžnost arbitražnega tribunala določiti potek (državne) meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko (ki je nastala 8. 10. 1991), in da je zavezan načelom in pravilom internacionalnega prava. Vendar niti s tem ni problema. Dejansko stanje na ta ključni datum je namreč na dlani: Republika Slovenija je bila na kritični datum samostojna in suverena država, ki je mejila na preostali del države Jugoslavije (SFRJ). Če hoče tribunal izpolniti nalogo in določiti potek državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko, mora najprej ugotoviti, kje je bila državna(!) meja države Slovenije s preostankom SFRJ (“v okviru SFRJ”) tistega kritičnega dne, ko se je država Republika Slovenija osamosvojila. Dikcija v Sporazumu pove, da državna meja na kritični datum obstaja, tribunal je dolžan le določiti nje potek.
(Č): Zdaj, ko arbitražni sporazum že velja, je tako po njegovem mnenju nekoliko problematično posegati v časovna območja pred kritičnim datumom. Če bi želeli to uveljavljati, bi morali to storiti prej, vendar pa to ni bila edina napaka, ki je bila storjena glede arbitražnega sporazuma.
(K): Določiti potek državne meje med osamosvojeno državo Republiko Slovenijo in SFRJ(Jugoslavijo) je popolnoma nemogoče brez upoštevanja dejanskega stanja na kritični datum. To stanje je pa prav tako nemogoče določiti brez vpogleda v internacionalno pravno stanje pred tem datumom – z drugimi besedami brez upoštevanja, da se Republika Slovenija ni odcepila od skupne države, marveč je iz nje izstopila /se razdružila kot subjekt. Izstopila pa je in se ni odcepila, ker je v skupno državo, ki se je v trenutku razdružitve imenovala SFRJ, vstopila kot subjekt, natančneje kot (slovenske) dežele, ki so se na podlagi ustavnega akta z dne 16. 10. 1918 združile s sklepom predstavnikov vseh narodnih svetov slovenskih dežel pod oblastjo Narodnega sveta v Ljubljani, ki je dne 31. 10. 1918 prevzel v teh deželah vsa ustavna pooblastila. To internacionalno pravno stanje, ki pomeni tudi teritorialno celovitost dežel in njihovo državno mejo, se z vstopom v novo jugoslovansko državno tvorbo ni v ničemer spremenilo, niti tega stanja (v okviru Jugoslavije/SFRJ) ni odpravil noben kasnejši veljavni sklep.
Katere so (vse) napake, “storjene glede arbitražnega sporazuma”, avtor ne pove. Ni pa nobenega dvoma, da je storjena usodna napaka, če tribunalu ni predočeno dejansko stanje na “kritični datum”(kar sicer terja tudi pisec tega članka!).
(Č): Pomembno je dokazovanje
Običajno je tako, da države svoje meddržavne meje urejajo v trenutku njihovega nastanka. Zato se Pogačniku zdi najprimerneje upoštevati presečni datum, kar pa to zagotovo ne pomeni meje na kopnem delu Savudrijskega polotoka, ki je bil pod hrvaško suverenostjo.
Postavlja pa se vprašanje, kako je z nadzorom celotnega akvatorija. Pri tem je pomembno dokazovanje. Kot je pojasnil, morata obe državi dokazati, kakšno je bilo stanje na dan 24. 6. oziroma 25. 6. 1991 zjutraj, ob nastanku novih držav. To dokazovanje pa ne pomeni, da nekdo samo reče “to je moje”, ampak se mora to dokazati.
“Kdo je izvrševal pravno oblast, policijsko oblast, sodno oblast, kdo je nadzoroval ozemlje z vidika okoljevarstva ipd. Vse skupaj se bo reduciralo na to, da se bo dokazovalo, kam so hodili otroci v šolo, ali je pošto nosil slovenski ali hrvaški poštar, ali so imeli na hišah slovenske ali hrvaške hišne številke, se pravi rdeče ali modre, kateri gasilci so prišli v primeru požara, kam so hodili v zdravstvene domove, na katero električno omrežje so bili priključeni, katera policija je intervenirala v primeru neredov, katera sodna oblast je urejala zemljiška, lastninska in druga civilnopravna in upravna stanja,” je navedel Pogačnik.
(K): Dne 25. 6. 1991 sta na ozemlju znotraj mednarodno priznanih meja SFRJ obstajala dva suverena subjekta: SFRJ (brez Republike Slovenije) in Republika Slovenija. Problem državne meje na ta dan je po propozicijah Sporazuma o arbitraži torej problem Republike Slovenije in SFRJ. Kakršnokoli “dokazovanje” na ravni današnja Republika Slovenija in Republika Hrvatska nima nobenega pomena, ker na kritični datum ni bilo nobene hrvaške suverenitete. Kar je nastalo kasneje, pa po določilih Sporazuma o arbitraži za nalogo arbitražnega tribunala – torej za določitev poteka državne meje – nima nobenega pomena. V zvezi z izvajanjem pooblastil različnih organov znotraj države SFRJ do presečnega datuma je treba razločevati med lokalnimi organi in državnimi organi. “Lokalni organi” glede na propozicije v Sporazumu ne igrajo nobene vloge. Glede organov, ki so izvajali državna pooblastila, je dovolj pogledati “okrugli štampilj”, pa je jasno, katera in čigava pooblastila so ti organi izvajali. (Če zaglavja dokumentov ne zadoščajo).
(Č): Katera država je izvrševala pretežni del suverenosti?
Vse to so podatki oziroma dokazi, ki jih bosta morali predložiti obe strani, in tista, ki jih bo zbrala več in bolj kakovostne, tista bo utemeljila svoj primer.
(K): Republika Slovenija je dolžna in to ji nalaga Sporazum o arbitraži, predložiti dokaze o državnosti slovenskih dežel, njih teritorialni celovitosti in državni meji ob vstopu v novo južnoslovansko državo leta 1918. Ker v času trajanja te južnoslovanske države nihče tega stanja (v okviru države, ki se je ob osamosvojitvi Slovenije imenovala SFRJ) ni kvalificirano spremenil, je to stanje obstajalo tudi v trenutku osamosvojitve. Arbitražni tribunal, ki je dolžan upoštevati načela in pravila internacionalnega prava, bo na podlagi predloženih dokazov in dejstev lahko ugotovil obstoj in določil potek te državne meje. Toliko lažje, ker je še marsikje zaznamovana na terenu samem, določajo jo pa tudi veljavni mednarodni sporazumi (npr. Trianon). Nenazadnje je ta meja skoraj v celotnem poteku obveljala že v trenutku nastanka nacistične tvorbe NDH.
(Č): Vse to pa bi, kot je še dejal Pogačnik, moralo biti tudi v memorandumih, kajti memorandum je tisti, ki dokazuje stališča stvari. “Ni dovolj, da rečete, da je bilo nekaj pod našo suverenostjo, ampak je to treba obsežno dokumentirati,” je poudaril in dodal, da ima verjetno vsaka stran ogromno te dokumentacije, ki se je zbirala 20 let od osamosvojitve in še čez. Tista, ki bo znala bolj kakovostno, argumentirano in dokumentirano utemeljiti, da je bila ona tista, ki je izvrševala pretežni del suverenosti na ozemlju na presečni datum, bo arbitražo prepričala proti tisti, ki bo imela manj dokumentov,” je sklenil.
(K): Za prispevek je strokovnjaku treba biti hvaležen. Nekoliko nerodno je le, da avtor odločno oporeka vsakemu ugotavljanju dejstev pred kritičnim datumom, četudi o tem v Sporazumu ni niti besede, hkrati pa brez izjeme napotuje na ogromno te dokumentacije, ki se je zbirala 20 let od osamosvojitve in še čez, četudi Sporazum (5. člen) odreka dejstvom in dokumentom, nastalim po kritičnem datumu, vsako veljavo v zvezi z nalogo arbitražnega tribunala. Sporazum brez sence dvoma določa tudi, da za tribunal pri določanju poteka državne meje republike Slovenije država Hrvatska ne obstaja – oziroma njen obstoj zanj pri izvrševanju njegove naloge nima nobenega pomena, saj je država Hrvatska nastala 8. 10. 1991 (glej PRILOGI)
Izkazano je, da stanje na kritični datum ni noben problem, ker je določljivo. Kazalo pa bi dopolniti člen o nalogi arbitražnega tribunala, saj ni dvoma, da je njegova poglavitna naloga, da sosednji državi, Republiki Hrvatski, odločno in z vso avtoriteto pove, kje poteka državna meja Republike Slovenije, oz. dežel, iz katerih je sestavljena.
