NEME PRIČE KRIČIJO….
Poleg letališča LJUBLJANA – PULA in ravnanja poveljnikov – admirala Pogačnika in generala Čada leta 1991 – tudi železniško omrežje REPUBLIKE SLOVENIJE pripoveduje o državni meji slovenskih dežel, s katerimi so naše dežele, združene pod oblastjo vlade v Ljubljani stopile v zvezo s Srbijo 1.12.1918. Kakor velja v družinskem pravu, da se more ločiti le tisti in tako, kot je s partnerjem sklenil zvezo, velja to pravilo tudi v drugih zvezah, še posebej internacionalnih. Navsezadnje je tako zapisano tudi v Temeljni ustavni listini, zavezujočem osamosvojitvenem dokumentu: Meje… “v okviru dosedanje SFRJ”!!! Pri čemer je treba upoštevati DEJSTVO, da se je Slovenija osamosvojila, in to od SFRJ! Ni se odcepila od Hrvatske.
Omrežje slovenskih državnih železnic priča od državni meji – tako pri Reki (ki tako kot preostalo Primorje NIKOLI !!! ni bila del kake hrvaške države!!), kot na reki Dravi od Zavrča do sotočja z Muro pod Kotoribo (železnica Ormož – Središče proti Budimpešti je vedno vodila po slovenskem teritoriju. General Maister je v tem smislu organiziral demonstrativni prevoz vojaštva iz Maribora z vlakom preko Središča do Kotoribe in tako s pravnim aktom POJEZDE demonstriral prevzem teritorija, ki je bil nato tudi pravno izročen novi državi (Trianon) z natančnim zapisom, da meja Hrvatske poteka po reki Dravi!!! Da je torej del ozemlja med Muro in Dravo integralni del slovenskega državnega teritorija.
VSE TE MEJE JE REŽIM V ZAGREBU BREZ REZERVE PRIZNAL MAJA 1941!!!!
Republika Slovenija je dan pred razglasitvijo osamosvojitve s Temeljno ustavno listino priznala te (obstoječe) državne meje s preostankom SFRJ.
Ker je južna soseda svojo odcepitev od preostanka SFRJ (8. oktobra 1991) izvršila ne da bi pred tem brezpogojno priznala OBSTOJEČO državno mejo Republike Slovenije, dejanje Zagreba nima nobene pravne veljave. Dokler Zagreb ne prizna te meje (potrdi priznanje iz leta 1941?) država RH pravno veljavno ne obstaja.
