Vsak dan je bolj očitno, kakšna manipulacija in zloraba instrumentov parlamentarne demokracije se dogaja – od februarja lani!
Vlada noče slediti jasnim določbam ustave in zakonov glede izrednih razmer, deluje pa dobesedno z DEKRETI – kaj drugega so pod izgovorom EPIDEMIJE (IZREDNIH RAZMER? AJA?) izsiljeni, prisilno izglasovani zakoni… Vse to odlično ureja veljavna ustava – A Ustavno sodišče(?) je (znova!! potacali so parlamentarizem že 1993 !!!) požegnalo neustavno/nezakonito ravnanje predsednika vlade.
V nadaljevanju citirani členi ustave povedo:
1) kako ravnati v izrednih razmerah (“ko se parlament ne more sestati”): ker parlament SESTAVLJA (!!!) 90 POSLANCEV, se lahko “SESTANE” le, kadar so NAVZOČI VSI POSLANCI – razen tistih, ki se NOČEJO udeležiti, da s tem izrazijo svojo ustavno dolžnost DA ODLOČAJO!!! – z neudeležbo npr… a to mora biti poslančeva volja, ne “višja sila”, bolezen, policijski postopki… itd.)
2) glede ODLOČANJA na “daljavo”.
Našteti so členi (poudarjeno: NAVZOČI), ki govorijo o NAVZOČNOSTI poslancev. Delo brez NAVZOČIH poslancev ni mogoče, oz. ni legalno!!! Odločitve NE VELJAJO. Nobeno izmikanje ne pomaga. NARAVA DELA IN ODLOČANJA V PARLAMENTU IMA TAKE UČINKE. To je jasno zapisano v ustavi! O NAVZOČNOSTI natančno piše SSKJ = gre izključno za FIZIČNO PRISOTNOST!
USTAVA
DELO DRŽAVNEGA ZBORA – NAVZOČI (!!!) poslanci. IZREDNE RAZMERE…
- člen (odločanje)
Državni zbor sklepa, če je na seji navzoča večina poslancev. Državni zbor sprejema zakone in druge odločitve ter ratificira mednarodne pogodbe z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom določena drugačna večina.
- člen (zakonodajni referendum)
Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volivcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
- člen (vojno in izredno stanje)
Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor. Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil. Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitve mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane. (glej tudi 108)
- člen (poslovnik državnega zbora)
Državni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvo-tretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
- člen (uredbe z zakonsko močjo)
Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo. Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te ustave.
Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.