Mozaik tragikomičnega – a usodno krutega (dežela prekrita z urejenimi in neurejenimi grobišči…) – prodajanja abot za suho zlato, s svojim “kamenčkom” (ki ni nepomemben – nasprotno!) dopolnjuje prispevek v današnjem Prvem TV dnevniku TVS (13.00)
Slišali smo v tekst napovedovalke vrinjen stavek psihologa, doktorja Kristjana Musek Lešnika:
Slišalo se je takole:
“Slovenski narod je izrazito uporniški, predvsem se radi upiramo avtoritetam… (vrinjeni stavek dr. Musek Lešnika): To je zelo verjetno posledica tiste zgodovinske tradicije, da smo bili ves čas pod neko tujo oblastjo in pravzaprav je bilo upiranje skoraj norma (konec vrinjenega stavka) … predstavnikom oblasti.”
Človek ostane brez besed.
1) ni ga ljudstva, ki se oblasti ne upira!
2) večina ljudstev v Evropi (in tudi drugje) je večino svojega časa živelo “pod tujo oblastjo”. Združenemu kraljestvu še danes vlada nemška dinastija. Rusom in Nemcem so njihovi bratranci, Švedom je vladarje dal Napoleon, Grkom, Bolgarom, Romunom, Špancem…so vladali / vladajo tujci…
Škoda časa za navedbe. Prav Slovenci, ki vso dokumentirano zgodovino živimo v urejenih pravnih državah (oblikovanje in režimi v njih so bili zgled za druge, željne zakonitosti in reda!), smo prav tako, kot prej našteti, imeli za vladarje “tujce” (če je tujec, kdor v deželi živi tisoč let….), konec oktobra 1918 pa z razglasitvijo sklepa “vlade v Ljubljani” prevzeli s svojih deželah tudi vso oblast, pri čemer se je pokazalo popolno nasprotje v TV dnevniku povedanemu: Nemudoma so se naši predniki temu uprli in prepustili (prvič v znani zgodovini!!!) oblast tujcu – tuji dinastiji – z združitvijo slovenskih dežel s tujo državo, Kraljevino Srbijo – ki je bila v svoji absolutistični monarhičnosti pravo nasprotje demokratični slovenski državi. Svoji oblasti v svoji državi smo se potem trmasto uprli še sredi 20. stoletja, ko smo s strašnimi žrtvami prebrodili okupacijo in revolucijo, a se kljub zmagi odpovedali oblasti v svoji državi. Ta resničnost – v popolnem nasprotju z visoko donečimi mislimi o “upornosti naroda”(!!!) – se je izpričala še v tretje, konec stoletja, ko smo sicer na papirju prevzeli oblast v tistem, kar se je na začetku stoletja združilo s Srbijo, v praksi pa smo od potapljajočega se “Titanika” odrinili z nekakšnim “rešilnim čolnom”, na katerega smo vkrcali vso tisto družbeno in politično žalost, ki smo jo v besedah hoteli pustiti za seboj. Vse sile so vprežene v prizadevanje, da se osamosvojitev, taka in tako, kot je zapisana v dokumentih, ne dokonča.
Toliko o “upiranju slovenskega naroda tujcem”!!! Od kod (in kdaj) pa so prišle med nas nam vedno tuje navade nespoštovanja zakonitosti in reda, ni treba ugibati!
AL, 15012021