Splet in drugi mediji so polni besedovanj o epidemiji, ki nas tare, pa tudi o epidemijah, ki so prizadele naše dežele v preteklosti. Ni pa besede o najstrašnejši epidemiji, ki je doletela naše kraje prav v času, ko “so se dopolnjevali dnevi” – ko se je kljub vsem mogočim nasprotovanjem državni genij Krajncev, Štajercev, Korošcev, Primorcev in drugih Slovencev začel postavljati na “zadnje noge”. Kako se je ta strašna kuga pokazala?
– v obdobju, ko se je že vedelo, da so pred ljudstvom odločilni časi, ko so celo s Poljske – tam so de civitate vedeli veliko – prihajala opozorila, naj Slovenci, ki so videti pri zdravi pameti, nehajo sanjati o neki “narodni državi”, marveč naj se raje pobrigajo za svoje dežele – oblast v njih, so “voditelji” namesto univerze, za katero je celo “presvitli cesar” požegnal poseben sklad, s tem in drugim denarjem ljudstva zgradili SREDNJO ŠOLO za cerkveno rabo.
– po deželah so kot gobe po dežju rasle mogočne cerkve v Slovencem tujem stilu, zaradi katerih so padli arhitekturni biseri naše preteklosti, in tudi sicer so iz cerkva metali dragocene stvaritve naših dedov in jih nadomeščali s tujo obrtniško navlako (tudi Plečnik se je nad tem zgražal!).
– namesto da bi na omenjeni način razmetani denar uporabili za šolanje ljudi, ki – to so dobro vedeli! – bodo jutri morali prijeti za krmilo. (Krekov govor v krajnskem parlamentu, ko je sesul načrtovano univerzo, je šel po Evropi!)
– raboto so nadaljevali tako, da so tisti trenutek, ko je slovenska stran v parlamentu Krajnske dobila večino, nemudoma ukinii “brezno grehot” – slovensko Opero.
– ko je suveren (tudi) vseh slovenskih dežel končno izdal ustavni dokument in omogočil Slovencem, da so v svojih deželah (oz. tistih delih, kjer so bili v večini) prevzeli oblast in razglasili, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa pooblastila v vseh slovenskih deželah”, so potacali zgodovinski dosežek, in Slovence zahrbtno/hinavsko zapeljali pod zagrebško izmišljeno plahto v balkansko morijo. (Kdor je dvignil glas proti, je končal z razbito glavo “pod stopnicami”, če ni hitro pobegnil na varno…).
– bilanca te rabote je sto let tragedije Slovencev, ki ji ni videti konca. Niti slovesna izjava predsednika osamosvojitvene skupščine: “Danes se je končala državljanska vojan na Slovenskem” ni pomagala. Pokončano ali izginilo je do sedaj v minulem stoletju strašne kuge toliko Slovencev, kolikor nas je sedaj ostalo – torej genocid brez primere.
Glavni od garniture, ki se krivde nikoli ne bodo mogli oprati:
Liberalcev – kompanjonov ni vredno omenjati! Tako, kot sedanjih prebarvanih rdečih kolaborantov ne
Bilo bi zanimivo brati, kar bi Prešeren pod Uvod Krsta spisal, če bi mu pokazali “OKOSTNJAKOV trope”, ki so prekrili slovenske dežele (tudi) po njihovi zaslugi…