Za začetek dva “drobca” iz Slovenca – analiza in komentar genocidne morije in ropa tisočletja se bosta (morebiti) zgodila… (Še vedrijo in oblačijo po izmučenih ostankih nekdanje slave potomci/povezanci udeležnih!)
ZLATA REZERVA 1918 AO monarhije
JUGOSLAVIJA IN ZLATI ZAKLAD AVSTRO-OGRSKE BANKE. LDU Dunaj, 8. junija. (DunKU.) »Neue Freie Presse« javlja, da je vprašanje razdelitve zlatega zaklada 50 milijonov zlatih kron rešeno. Češkoslovaška dobi 15 in pol milijona, Jugoslavija 7 milijonov, Poljska, Rumunska in Italija skupaj 25 milijonov, Avstrija in Madžarska na papirju 7 in pot milijonov kron, efektivno pa samo po eden in tričetrt milijona zlatih kron, ker se mora pri Avstriji in Madžarski vračunati znesek, ki se je porabil za poravnavo dolgov.
SLOVENEC, 09061921
DEŽELNA IMOVINA CENTRALIZIRANA
Zagovorniki centralizma, kolikor jih je še v Sloveniji, skušajo dokazati opravičenost svoje politične teze v prvi vrsti z revščino Slovenije, ki ne premore niti toliko, da bi sama vzdrževala svoje šolstvo, kamoli zadostila še celi vrsti ostalih kulturnih in lokalno-gospodarskih potreb. Predstavljajo naši javnosti Slovenijo kot ubogo, zapuščeno pastorko, ki je navezana samo na milost in dobrohotnost tujih ljudi, ker sama nič ne zasluži, nič ne pridela in nič nima. Če se Slovenije ne bi usmilil Belgrad, bi morala Slovenija gospodarsko poginiti. Kako pa stoji stvar v resnici? Današnja Slovenija sestoji iz treh delov: iz enega dela bivše kronovine Štajerske, iz Prekmurja, iz rešenega dela bivše vojvodine Kranjske in Mežiške doline. Koliko dote so prinesli Prekmurci s seboj v našo državo, nam ni znano, ker nimamo tozadevnih podatkov. Kar se pa tiče Štajerske in Kranjske, moramo ločiti dvoje: nekdanjo državno in nekdanjo deželno last. Posebno važni so podatki glede deželne imovine, ker ta je bila pridobljena na račun samo deželanov in du-najska centrala je prav malo ali nič prispevala k stroškom za d e ž e l n e zgradbe itd. A tudi kar se tiče državnih zgradb in posestev na slovenskem ozemlju, smelo lahko trdimo, da tiči v njih najmanj 90 odstotkov domačega denarja! Nekdanje deželno in državno premoženje v Sloveniji smatramo torej brez nevarnosti velikega pogreška za svoje lastno slovensko premoženje, s prav malim odbitkom seveda. Ko je Avstrija razpadla, so prenehale fudi kronovine in treba je bilo iz gospodarskih ozirov nekdanje državno, v prvi vrsti pa deželno imetje preceniti, da se ustvari podlaga za likvidacijo, Za Kranjsko so ustanovili posebno likvidacijsko komisijo in ta komisija je pod predsedstvom g, dr. Trillerja, kakor poroča »Avtonomist« v svoji zadnji številki, cenila nekatere najvažnejše objekte nekdanjega deželnega premoženja na sledeč način:
- Poslopje »deželni dvorec« z 774 tisoč kron,
- Deželna hiša na Turjaškem trgu v Ljubljani z 50.000 K.
- Stavbišče v Salendrovi ulici v Ljubljani z 4000 K.
- Mitniška hiša v Radečah z dvatisoč kron.
- Mitniška hiša v Krškem z 4000 kron.
- Domobranska vojašnica v Ljubljani z 1,700.000 K. Nadalje:
- Prisilna delavnica z inventarjem vred na 167.455 K.
- Deželna bolnišnica v Ljubljani z inventarjem vred na celih 605.600 K,
- Deželni muzej v Ljubljani s pohištvom in inventarjem vred na 725 000 K,
- Deželno gledališče (sedaj operno) na 4,153.216 K.
- Deželna kmetijska šola na Grmu na celih 255.495 K.
- Deželna elektrarna na Završnici — na 180.824 K. In če hočete še
- dva deželna avtomobila na 10,188 K.
Te številke ne govore, ampak kričel Če bi bila komisija, ki je sestavljala to poročilo, pristavila vsaj, da je treba te cene razumeti v predvojni zlati veljavi — toda ne, te cene se razumejo v d a n a š n j i h papirnatih kronah!! Ali je potem čudno, da Slovenija nič nima? In vendar cenijo strokovnjaki samo elektrarno na Završnici na 100 milijonov kron, tisto Završnico, katero je zgradila avtonomna kranjska dežela takrat, ko je imela odločilno besedo v deželnem dvorcu v Ljubljani »nazadnjaška klerikalna stranka« kljub silnemu odporu nekdanjih liberalcev in današnjih demokratov! Koliko pa znaša delež slovenske Štajerske na deželni imovini, tega do danes še ne vemo natanko. Ako pa pomislimo, da je bil in je slovenski del nekdanje štajerske dežele bogatejši del, se ne bomo mnogo motili, če merimo to premoženje ne po milijonih, ampak po milijardah. Saj je elektrarna na Fali sama že skoraj necenljiva! Vse to zagovorniki centralizma dobro vedo. Oni vedo tudi ravno tako dobro, da glasom uradnih podatkov plačuje Slove-nija največ davka na osebo v državi in vendar slikajo naše gospodarsko stanje nalašč nepravilno in ubijajo na ta način v našem ljudstvu še tisto troho samozavesti in ponosa, kar se ga je ohranilo izza vojske.
SLOVENEC, 21061921