K “odpravi kulturno varstvenega mnenja” glede Plečnikovega Stadiona nekaj pripomb.
– “Kulturno varstvena skrb” (ne bom poskušal naštevati pooblaščenih organov, teles, zavodov…ki za naš denar ustvarjajo kar-koli-že na tem področju) je opustošeno območje Slovenije posejala z nekaterimi “dosežki”, ki imajo z originalom kaj malo skupnega, še več pa je sramotnih grobelj in zapuščenih (pre)ostankov. V katera Dantejeva nebesa bi ustvarjalci sodili?
– V zvezi s Plečnikovimi stvaritvami je najprej potrebno spomniti, da ga ni bilo junaka iz omenjenega “varstvenega” onega, ki bi le mrdnil, ko so Mojstrove stvaritve izginjale, ali so ležale “pozabljene ob poti”! (Če so se katere lotile roke kakega “mojstra” (z zelo majhno začetnico), so imele še srečo: nekaj je le ostalo…
– Drugo pa ne manj pomembno v zvezi s Plečnikovim ustvarjanjem, je notorično dejstvo, da je Mojster neusmiljeno opravil z obstoječim objektom ali ansamblom, če se je odločil ustvariti “svojo” umetnino. Obstoječa “dediščina” je imela še srečo, če je smela postati vhodna lopa (Bogojina), Križanke, Stara cerkev v Šiški, Franzensbrücke (Tromostovje), kaj je od spomenika zmagi pri Monoštru na Šentjakobskem trgu ostalo? Pa domačija v Trnovem…Vrsta primerov je dolga in se pri načrtovanem radiranju ljubljanskega semenišča ne ustavi…
– K aferi s “Stadionom” – ki dopolnjuje že pozabljene packarije z destrukcijo Sv. Krištofa in Baragovim semeniščem (temu se je po “umetniških” intervencijah drugih sploh odpovedal!), desetletja zapuščene in posvinjane Žale, pa ni odveč vprašati, kje so bili vsi današnji apologeti in agitatorji tedaj. Naši “ugledni” profesorji in “strokovna” javnost so se njemu in nam, njegovim občudovalcem, posmehovali.
– Ker je Mojster torej sam s svojim ravnanjem/ustvarjanjem pokazal, kako se “dela z dediščino”, in ker se je znal brezkompromisno odpovedati svoji stvaritvi, “če je bila v spotiko” (Sv. Duh, Ottakring, če omenimo le to veličastno, revolucionarno genialnost), bi moralo biti udeleženim v stadionski aferi jasno: Sam mojster je dal zgled – če je hotel in mogel ustvariti nekaj “boljšega”, se ni niti za hip ustavil. Iz mračne “stadionske zgodbe” bi na ta način nastalo, kar bi verjetno najprej sam Mojster odobraval….. Državne ustanove in organi / birokracija pa naj počasi ustavi konje, če nima kaj boljšega od tega, kar nas obdaja, za pokazati.
Bi morebiti kdo hotel “obredno” ponavljati kakšno prisego? Ni maske in razkužila, ki bi opralo to sramoto.
Ljubljana, 21102020