POBUDA "MODRECI"
Nastop profesorja doktorja Franceta Bučarja, staroste slovenskega parlamentarizma, v Odmevih na TVS 17. maja zvečer v zvezi s pobudo predsednika SLS za oblikovanje nekakšnega "sveta modrecev", ki naj bi odpiral možnosti za razrešitev krize, v katero vse bolj tone država, je usmeril pozornost na bistvo, ki razkriva "vir vsega zla" – popolno koncentracijo moči in odločanja, kar hromi demokratične procese in onemogoča sprotno razreševanje problemov, ki se tako kopičijo.
Nedvomno je izvirni greh v po svoje shizofreni konstrukciji države, ki se je izoblikovala na območju Republike Slovenije, potem ko se je ta izločila iz prisilne združbe, v katero so politični "modreci" (tudi "Ljudske stranke") porinili slovenske dežele leta 1918. Namesto da bi ravnali enako, kot so sestrske dežele/države Avstrijskega cesarstva z večinsko nemško govorečimi državljani, ki so takrat ustanovile Deutschösterreich, so raje svoje dežele s slovensko govorečimi državljani porinili v stoletno "Balkansko sužnost". Sicer so nekatere slovenske dežele izbrale svoje narodne svete, tako kot so jih skladno z ustavnim dokumentom Manifestom Karla I. izbrale tudi prej omenjene nemške, niso pa slovenski politiki premogli toliko politične modrosti in nacionalne samozavesti, da bi storili tudi drugi korak, ki ga je določal ta Manifest, da se namreč dežele lahko svobodno združujejo. Tega koraka – združitve slovenskih dežel (oz. večinsko slovenskih območij) v toliko zaželeno Zedinjeno Slovenijo (Zvezno republiko Slovenijo) – niso storili. Na državotvorni ustavni dokument, Manifest, je klerikalni voditelj zaničljivo odreagiral: Veličanstvo, prepozno!
(Če koga moti znana floskula, ki je le poceni in lažni izgovor, da "bi nas nihče ne priznal", je treba vendarle in resnici na ljubo spomniti, da so sile Antante takoj priznale na isti ustavni podlagi nastalo Deutschösterreich, čeprav je bil to del Centralnih sil – agresorja. Kako potem ne bi priznali na isti zakoniti podlagi nastale slovenske "Avstrije" (Zvezne republike Slovenije)! In še več: Pomen in moč Manifesta kot ustavnega, državotvornega akta, sta se izkazala še po drugi svetovni vojni, ko so avstrijski politiki utemeljevali pravico do lastne državnosti avstrijskih dežel in začetek pogovorov z zavezniki prav na tem Manifestu Karla I.)
Prisilno sobivanje v slovenskemu nacionalnemu značaju popolnoma tujem (to je v naprej povedal Cankar, in "padel po stopnicah"!) balkanskem okolju, je pustilo močan pečat, predvsem pa se je odražalo v obupnem prizadevanju, da se ta objem nekako ublaži in morebiti vendarle konča. Slovenska identiteta namreč ni slonela le na "slovenski" zavesti, marveč je imela svoj temelj v suverenih deželah, v katerih so naši predniki živeli tisoč let in jih s svojim jezikom zaznamovali. Kako močna je ta "deželna" (samo)zavest bila vedno, se opazi še dandanašnji, ko kljub stoletni razgradnji še vedno obstaja. Prav ta čas pa se približuje vrhuncu kriza, ki ima različne obraze in spodbuja različne ideje, kako se je lotiti (nenazadnje tudi z modreci), v resnici pa gre za krizo identitete in posredno nefunkcioniranje procesov odločanja in upravljanja, ker osamosvojitelji niso opazili, kaj osamosvajajo. Ali so bili tako obsedeni s "socialistično republiko" ali z nekakšnimi "tekovinami", ali pa preprosto niso bili sposobni opaziti, da osamosvajajo tisto, kar je v to "osovraženo balkansko sobivanje" vstopilo leta 1918. To pa so bile suverene slovenske dežele/države, s svojim teritorijem, državljani, oblastjo in državno mejo.
In ne gre le za identiteto, dežele so tudi naravno, v tisoč in več letih v skladu z geografskimi in zgodovinskimi dejavniki izoblikovano družbeno okolje slovensko govorečih ljudi. Deželna avtonomija je seveda tudi sinonim za aktualno evropsko regionalizacijo, ki temelji prav na negovanju teh zgodovinskih dejstev. In nobenega dvoma ni, da ustavna preureditev naše države v zvezno republiko (končno!) sama po sebi razbije strankarske monopole, približa upravljanje in odločanje deželnih parlamentov domačemu – deželnemu – okolju, ljudem in državljanom, Prekmurske probleme Prekmurcem, Primorske Primorcem, "zvezne pristojnosti" so pa omejene na običajne resorje ki jih zmore obvladovati dosti manj številčni (cenejši in učinkovitejši?) zvezni parlament, zvezna administracija pa je omejena za državne finance, obrambo in diplomacijo/zunanje zadeve.
17.5.2011