BRIONI 1991

Rupel, SESTANEK NA BRIONIH, Delo, Sobotna, 06072019

komentar

 

Nemo profeta…  in Pro domo sua sta reka, ki opozarjata, da je treba sodbe v lastni zadevi preskusiti, in spadata med ustaljena, v tisočletni človeški izkušnji utemeljena opozorila, kakor postopati, da se podoba resničnega pretirano ne zmaliči.

Članek v današnji Delovi Sobotni o “sestanku na Brionih” je napisal udeleženec, in sestavek ima vse značilnosti, ki pripovedujejo o upravičenosti uvodoma navedenih napotkov. Beremo natančne opise osebnih doživetij in citirana so mnenja in spominjanja drugih udeležencev. Že citirana mnenja – npr. Genscherja – razkrijejo težavo: Mesić ni prevzel vodenja zveznega predsedstva po Brionih. Suhoparni tok dogodkov pripoveduje drugačno zgodbo. Tudjman je toliko časa zadrževal slovensko osamosvojitveno vprego, ki je nestrpno topotala in hrzala v smeri samostojne prihodnosti, dokler Beograd ni sprejel Mesića. Šele ko  je bilo to urejeno (in so bile vse ingerence na zvezni ravni trdno v njegovih rokah!) je Tudjman lahko “dovolil” Demosovcem (poklical jih je na sestanek na Otočec – na slovensko ozemlje: fino, ali ne? – in pribil: “sutra ćemo! Zajedno!” Seveda je bila zgodba potem drugačna…) razglasitev osamosvojtve. In JLA je začela napad na osamosvojeno državo. Hrvatska je ostala jugorepublika in s tem tudi agresor – kot vse druge jugorepublike in pokrajini!

Vsa vsebina profesionalno sestavljenega zapisa sociologa kulture je primer upravičenosti uvodno citiranih prastarih napotil. Bralec zve številne zanimive podrobnosti in – kot že navedeno – citirana so mnenja uglednih vpletenih osebnosti. Tudi o izplenu konference je mogoče kaj prebrati.

Žal pa ni najti bistvenega:

  1. A) Brionska konferenca je bila zgled tripartitne meddržavne konference (s kakršno je odeleženim vzpostavljena/priznana internacionalna pravna subjektiviteta! Prim. Montevideo, 1934). Udeleženci: 1. Evropska Skupnost – sklicatelj, 2. Republika Slovenija, osamosvojena, napadena država, 3) preostanek SFRJ, agresor. (Tovariša Tudjman in Milošević sta se na svoji “jugorepubliški” ravni vse dogovorila že prej v Karadjordjevu! – tako si je vsaj naivni Milošević utvarjal…)
  2. B) Sprejeta Deklaracija pomeni prvo de facto mednarodno priznanje osamosvojene države RS (ki je svojo osamosvojitev slovesno razglasila dne 26.6.1991 in jo je zaradi tega JLA napadla).
  3. C) Trimesečni moratorij je “zalotil” Republiko Slovenijo v statusu suverenega subjekta internacionalnega prava (ki je že ustavil agresijo in blokiral agresorja!), sosednjo Republiko Hrvatsko pa kot integralni del preostanka SFRJ in s tem agresorja.

 

Šele ko razgrnemo šavje osebnih videnj in spominjaj, preberemo sprejete dokumente in razvrstimo dogodke, ki so se dejansko dogodili, se začne izrisovati jasna podoba komplota zvijačnega upokojenega Titovega generala iz Zagorja. (O tem je že dovolj zapisanega in objavljenega!) Komplot, ki se je sicer spričo hrabrih slovenskih miličnikov, teritorijalcev, civilne zaščite in ostalih docela sfižil in je preostanek zavoženega in razpadajočega jugoprojekta potonil v krvi, se v Sloveniji s pomočjo “domačih izdajalcev” (???) neustavljivo nadaljuje: brisanje od davnin obstoječe državne meje, prevzem velikega dela teritorija slovenskih dežel, Mercator, Šengen na zahodni in severni meji, “porumenela” Olimpija in še kaj…. brez konca, korak za korakom, neustavljivo. Tako ali tako je Sveta RKC že pred desetletji (preroško ?) popacala sam simbol slovenstva – Triglav – z ondotnim eksponentom, nadškofom dvomljivega slovesa – če na razkošne finančne “prelive”, pri- in po- posestvovanja z ZVONOVI niti ne opozorimo.

Leave a Reply