STEBRI DRŽAVE

Pripombe k članku v časopisu

Stebri države (Dimitrij Rupel)

Delo, Sobotna, 11052019

 

Teh nekaj vrstic k tekstu v tokratni Sobotni pod naslovom Stebri države ni in ne more biti polemika, saj z mnenji in spominjanji ni kaj polemizirati. Povrhu zase trdim, da mnenj sploh nimam, ker mnenje imaš lahko o nečem, kar ni popolnoma jasno, razvidno in  dokumentirano. Ker je glede “stebrov (slovenske) države” vse na dlani, internacionalno in nacionalno pravno definirano in dokumentirano, naj le navedem nekaj bistvenih dejstev.

O zmedi v glavah tukajšnjih odločevalcev so opozarjali že pred več kot sto desetimi leti Poljaki, katerim menda ne gre oporekati, da o državi (de civitate) nekaj vedo. Celo ena od Celjank jim je bistrila poglede in izkušnje. O opozorilih s strani Poljakov  je pisal v reviji Čas (letnik 1907, št. 2, str. 94) že znameniti slovenski znanstvenik, filozof, prof. dr. F. Grivec. Mešanje “stebrov države” z vrsto režima, upravljanjem, etnijo, ideologijami… torej ni nekaj novega. Stara pesem.

Ker v kratkem pismu bralca ni prostora za širšo obravnavo problematike, naj samo nanizam nekaj resničnih “temeljev” (slovenske) države:

1) Vestfalski mir (24. 10. 1638), ki je potrdil državnost in avtonomijo vojvodin in kraljestev Svetega rimskega cesarstva, še posebej tistih, v (fevdalni) posesti dinastije Habsburžanov.

2) Cesarski patent 1804 (11. 08. 1804), odgovor Habsburške dinastije na razpustitev Svetega rimskega cesarstva, ko je dinastija izgubila cesarski naslov, pa so ga s pravno ekshibicijo nadeli – kot osebni naslov, ne kot “službo” – vsakokratnemu “Šefu Hiše Avstrije”, pri čemer so decidirano izpostavili, da v zvezi z državnostjo in avtonomijo “habsburških dežel” ostane vse, kot je bilo.

3) Ustava habsburške monarhije (Ausgleich) 1867, s katero so v moderni državno pravni maniri potrjeni atributi internacionalne pravne subjektivitete (seveda tudi “slovenskih”) dežel, in to celo zdavnaj pred znamenito Montevideo Covention (26. 12. 1933), ki je opredelila te atribute. (V tej ustavi pride do izraza, da imajo od habsburških “južnoslovanskih posesti” vse državno pravne atribute – vključno internacionalno pravno subjektiviteto – le slovenske dežele in Dalmacija.)

4) Manifest 16. 10. 1918 – Ustavno pravni dokument suverena vsake od dežel Cislajtanije (prim. Ausgleich 1867), ki omogoča državno pravno preureditev teh dežel – državne zbore, izvoljene po etničnem ključu in svobodno odločitev o razmejitvi in bodočem povezovanju. Na tej ustavni podlagi so poslanci dežel z nemško govorečo večino dne 21. 10. 1918 na Dunaju razglasili zvezo teh dežel (oz. njih večinsko nemških delov!), dne 31. 10. 1918 pa je vlada v Ljubljani, pod predsedovanjem viteza Pogačnika slovesno razglasila, da “prevzema vsa ustavna (!!!) pooblastila v vseh (!!!) slovenskih deželah” in o tem obvestila administracijo (Lammasch) na Dunaju. Tako sta na zakonitih temeljih (!!!) nastali dve novi zvezni državi/republiki. Danes je ena že sto let ponosna in suverena država, imenovana Avstrija (po zaslugi Slovencev na Koroškem, borcev proti nacizmu, je preživela celo sramotni Anschluss), drugo zvezo, ki je nastala sočasno in na enak ustaven in zakonit način, pa so tukajšnji veljaki zavozili v katastrofo, brezna, polna trupel in v sramoto.

Ta katastrofa ljudstev slovenskih dežel je tako silna, da niti v Temeljni ustavni listini zapisani peti (5) temelj slovenske države ne pomaga. Čeprav je natančno zapisano, da so meje RS (meja določa enega bistvenih atributov države: teritorij!!!) s Hrvatsko “meje med (jugoslovansko) republiko Slovenijo in (jugoslovansko) republiko Hrvatsko v okviru (!!!! poglej SSKJ) dosedanje SFRJ!” (več o tem: Zapravljena nebesa pod Triglavom, Ljubljana, 2013, posebej strani 109 in naslednje, pa 134 in 135 …)

Vse jasno. Razen “ustanoviteljem slovenske države” (katere obstoj so ugotovili že zdavnaj celo Poljaki) in piscem lažnivega arbitražnega Memoranduma. Edina mogoča pripomba: nobeni “ustanovitelji”, marveč uničevalci (brez narekovajev!).

 

Andrej Lenarčič

poslanec prvega sklica in

član Skupine za arbitražo

Leave a Reply