SPREMEMBE ZVDZ – KOMENTAR

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
Predlog obsega dokončanje že pričete implementacije dveh odločb US (U-I-156/11 in U-I-7/07), dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema in način volitev predstavnikov narodnih skupnosti.
Kdor začne brati veljavni zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ, UL RS, št. 44-2068/92), obstane že pri II. poglavju, 7. člen, prvi odstavek:
“Pravico voliti in biti voljen za poslanca  ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti.”
“…NA DAN GLASOVANJA…”!!!! torej ne kadarkoli. Na sam dan glasovanja dopolnil zahtevano starost. Zakon je izrecen in nedvoumen, jasno določa normo v uradnem jeziku RS. Samo kdor je NA DAN GLASOVANJA dopolnil osemnajst let ima pravico voliti in biti voljen. Ni zapisano npr.: “Pravico…ima… ki JE DOPOLNIL OSEMNAJST LET STAROSTI.” kar je enako nedvoumno in izrecno določilo, pove pa, da ima pravico voliti in biti voljen vsak, ki je do trenutka, ko prevzame glasovnico dopolnil zahtevano starost.
A PRAVNI MAHERJI SO ZAPISALI, KOT SO…
Navedeno pove, da odkar je bil sprejet ta zakon, državna volilna komisija nikoli ni pravilno IN V SKLADU Z ZAKONOM ugotovila volilnih rezultatov. Upoštevala je kot veljavne tudi glasovnice tistih volilk in volilcev, ki NA DAN GLASOVANJA NISO DOPOLNILI V ZAKONU PREDPISANE STAROSTI, MARVEČ NEKO DRUGO!!! Ker so zato vse volitve od septembra 1992 naprej poponoma nezakonite, neveljavne in nične, so posledično nezakonite in neveljavne vse z izvolitvijo poslancev DZ povezane druge (iz)volitve in imenovanja – od vlade, ministrstev pa vse do sodnikov in drugih voljenih ali imenovanih državnih organov/institucij. Stanje v državi je torej z ustavno pravnega vidika na nivoju totalnega kaosa in brezzakonja. Nihče v državi nima zakonitega veljavnega mandata.
Ker pa mandat izvoljenih (poslancev, vlade itd.) preneha s konstitutivno sejo novoizvoljenega DZ, te pa po volitvah leta 1992 ni bilo, niti je zaradi ZVDZ, 7. člen ni moglo biti, saj poslanci niso bili izvoljeni, mandat dotedanje vlade ni prenehal. Ker tudi volitve novega predsednika republike iz istega razloga (voli se po določilih zakona o volitvah poslancev) niso bile veljavne, je tudi dotedanji predsednik republike mandat ohranil. Vsi navedEni imajo torej še vedno veljaven mandat – in to edini v državi. Noben drugi organ/telo mandata nima. Zato je pred kakršnim koli poseganjem (kogarkoli!) v zakonodajno sfero nujno, da delegati “osamosvojitvene skupščine”, ki vsi še imajo mandat (in jih je dovolj za kvorum) nemudoma pristopijo k urgentni legalizaciji stanja. Ker ima tudi tedanja “Drnovškova” vlada še vedno poln mandat (in je razen predsednika in enega podpredsednika ter enega ministra polnoštevilna, torej opravilno sposobna!) more in mora nemudoma storiti potrebne korake s svoje strani. Takratni predsednik republike, ki mu mandat tudi ni prenehal, takoj potem, ko skupščina z mandatom stori nujne in potrebne korake legalizacije (potrdi – ali pač ne – doslej po organih in telesih nezakonito sprejete akte, zaveze/pogodbe, kar pod nujno pripravi vlada z mandatom, in spremeni 7. člen ZVDZ) razpiše nove volitve v DZ.
To je edino, kar je nujno potrebno – in se na srečo še vedno more – storiti, da se konča obsedno stanje brez primere v zgodovini, ki so ga zagrešili izdelki unidrEK, z izvolitvijo mandatarja iz področja zabaviščnih dejavnosti pa so poslanci (ki seveda nimajo mandata!) zapečatili resničnost: da je taka država pač en velik cirkus. V glavnem pa sramota za človeštvo.
Predlog sprememb volitev predstavnikov narodnih skupnosti pa tudi odpira ključno vprašanje legalnosti slovenske države. Sicer se je skladno s Temeljno ustavno listino (TUL, UL RS, št. 1-4/91 z dne 25.6.1991) in drugimi dokumenti in dejanji dne 26.6.1991 z javno slovesno razglasitvijo (PROKLAMACIJA) osamosvojilo pod imenom Republika Slovenija tisto, kar je triinsedemdeset let prej s Kraljevino Srbijo dotedanjo skupno državo sestavilo. Kaj to je, je zapisano v razglasitvi “Ujedinjenja” (1.12.1918).
Ni torej nobenega dvoma, da so se dne 26.6.1991 osamosvojile slovenske dežele, ki so veljavno in učinkovito razglasile svojo zvezo dne 31.10.1918 po celodnevnem zasedanju poslancev teh dežel v parlamentu države Vojvodine Krajnske v Ljubljani.
To je ustavno in internacionalno pravno veljavno dejansko stanje stvari, ki pa je bistveno povezano tudi s problemom volitev predstavnikov narodnih skupnosti. Namreč:
Slovenske dežele, ki so pravno veljavno sestavile državno zvezo, ki je vstopila v južnoslovansko državo, še vedno pravno obstajajo. Vsaka od njih je imela med svojimi državljani vedno različne etnične skupine – večinsko seveda Slovence (Zato so se pogovorno imenovale SLOVENSKE DEŽELE). Zato je skladno z modernimi načeli demokratične ureditve in s pravicami človeka in državljana, da imajo narodne skupnosti, ki prebivajo v posameznih DEŽELAH, svoje predstavnike v parlamentih teh dežel. (Primerjaj Avstrijo, ki je nastala na isti in enaki ustavni podlagi in istočasno, kot zveza slovenskih dežel!).
Tu se soočimo tako z veljavnim zakonom o volitvah predstavnikov narodnih skupnosti kot tudi z veljavnim dejanskim stanjem stvari v državi = sestavljajo jo avtonomne države – DEŽELE (kot v državi – dvojčici: Avstriji). To pomeni:
– če se še nadalje trpi nezakonito stanje, ki je v nasprotju z internacionalnim pravnim in veljavnim (da so se osamosvojile dežele, ki so “Jugoslavijo” /nazadnje SFRJ/ sestavile – saj drugo se sploh osamosvojiti ne more!!! Drugi se lahko le odcepijo: ali dogovorno, ali z nasiljem: prim. Katalonija), in je RS kljub uradnim dokumentom le odcepljeni del nekdanje jugokomunistične kvazi federacije, potem sodijo predstavniki narodnih skupnosti v državni svet, ki je skup predstavnikov posebnih interesov/skupin, ne pa v DZ, ki je predstavništvo vseh ljudi in vsakega človeka HKRATI.
– če pa se skladno z zgoraj elaborirano sanacijo zakonitosti hkrati tudi v praksi uveljavi dejansko stanje (zveza dežel!), potem z volitvami predstavnikov narodnih skupnosti ni težav: Svoje predstavnike volijo v parlamente tistih zveznih dežel, v katerih prebivajo. V deželi Primorski – ta veljavno (ker še ni sprejeta na internacionalni ravni nobena drugačna odločitev) obsega ves teritorij od Vršiča do vključno otoka Unije npr. Hrvati, Furlani, Italijani ipd. v Prekmurju (ki dejansko obsega vse večinsko s Slovenci poseljene dele županij Zala in Železne županije) Madžari in Hrvati, na Štajerskem, Koroškem in Krajnskem pa Nemci……(Tisti trenutek bodo še kako utemeljene – in v posledici izpolnjene – zahteve koroških in štajerskih Slovencev v Republiki Avstriji po svojih predstavnikih v parlamentih).
S sanacijo zakonitosti in internacionalne pravne situacije se šele dokonča proces osamosvojitve, ki se je začel 26.6.1991, potem pa se lahko pristopi k urejanju (tudi) predpisov o volitvah – in še marsičesa.
A TO NE BO VEČ V OKOLJU SVETOVNE SRAMOTE – CIRKUSA, MARVEČ V RESNI EVROPSKI DRŽAVI, ZVEZI DEŽEL, V KAKRŠNI SO NAŠI PREDNIKI DOLGA STOLETJA USPEŠNO ŽIVELI, SE RAZVIJALI NA VSEH PODROČJIH, IN JIH TUDI JUNAŠKO BRANILI PRED SOVRAGOM – IN KATERO SVET POZNA OD NEKDAJ.

Leave a Reply