Point:
Imajo novinarji prav! Meja, o kateri se govori, o kateri noč in dan razmišljajo in sanjajo tukajšnji politiki in strokovnjaki, je v resnici HRVAŠKA MEJA. To ni nobena “SLOVENSKA” MEJA.
Zadeva je preprosta:
Tribunal, ki je arbitriral o poteku meje, je od obeh strani (ena je stranka v postopku, druga pač ni – čl. 5 sporazuma!) dobil na mizo papirje in mnenja o NOTRANJI JUGOSLOVANSKI ADMINISTRATIVNI RAZMEJITVI MED UPRAVNIMA ENOTAMA, IMENOVANIMA “SOCIALISTIČNA REPUBLIKA”. Sam tribunal je v točki 684 (Tomšič) ODLOČNO(!!!) zapisal (o AVNOJU in socialistični samoupravni “zakonodaji”): “…those domestic laws could not have mullified the iternational boundary…” – kar je lahko storil SAMO v tej točki, ker sta obe strani tu (in samo tu) omenili internationalno pravno dejstvo (Rapallo).
Nobena stran tribunalu ni predočila DRŽAVNE MEJE SLOVENSKIH DEŽEL, KI SO URADNO DOLOČENE, ZABELEŽENE NA DOKUMENTIH IN NA TERENU, V ARHIVIH NA DUNAJU (odg. Van der Bellena A Lenarčiču) IN V BUDIMPEŠTI, pa teh RELEVANTNIH DEJSTEV tribunal ni mogel upoštevati. Ni jih pa niti obravnaval in o njih zato ni odločal.
DOLOČIL JE POTEK MEDREPUBLIŠKE MEJE.
Kar pa je v nasprotju tako s TUL, kot s Sporazumom o arbtrž in seveda z vsemi dejstvi. Da je manipulacija bila izvedljiva, so tako LJB kot ZGB spremenili datum dejanske osamosvojitve in napačno brali TUL in Sporazum.
Ni sence dvoma: Tribunal o poteku DRŽAVNE meje ”med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko V OKVIRU (!!!!) dosedanje SFRJ” NI ODLOČAL! Odločal je o poteku državne meje med jugoslovanskima republikama S in H znotraj dosedanje SFRJ.
Tribunal – kot citirano – sam pove, da internacionalnih dejstev NOTRANJI AKTI NE ANULIRAJO, in torej ni dvoma, da DRŽAVNA MEJA SLOVENSKIH DEŽEL, s katerimi je Slovenija vstopila v združbo, OBSTAJAJO, dokler jih pooblaščeni gremij postopkovno ustrezno ne odpravi. DOSLEJ JIH NI ŠE NOBEDEN, TOREJ OBSTAJAJO. O njih je slovenski državni arhiv objavil znanstveno študijo v reviji Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 119-128 (“Slovenija je tedaj imela le končno določeno mejo s Hrvaško – pokrivala se je z mejo Krajnske in Štajerske s (z ogrsko pokrajino) Hrvaško”. Dodajam: Mejo na Dravi je zabeležil Trianon, mejo celovite dežele Primorske pa Rapallo in povojni sporazumi. Nihče nikoli ni razdelil enovite dežele in njenih avtonomij ločil z državno mejo, razen mirovni sporazum po II. vojni, ki je Italiji prepustil samostojno mesto Trst in Gradiško z večjim delom Gorice. Te meje je v državne spremenil (določil potek) OSIMO (ki ničesar nikoli ni “vrnil” neki Hrvatski. “ Vrnil je SFRJ, kamor je prišlo kot Slovenija – slovenske dežele vključno Primorsko: TIGR: Trst, Istra, Gorica, Reka)
Ker pa se RS ni odcepila od Hrvatske, marveč se je razdružila od SRBIJE (plus okupirani teritoriji premagane Ogrske – oboje skupaj v trenutku odhoda RS imenovano “preostanek SFRJ”), je v trenutku razglasitve imela DRŽAVNO MEJO (zgoraj navedeno) s preostankom SFRJ. Nobenega drugega subjekta internacionalnega prava – poleg Italije, Avstrije, Madžarske – na njenih mejah ni bilo.
Ko se je RH odcepila (na silo in z vojno), je njena soseda na zahodu IMELA DRŽAVNO MEJO. Priznanje odcepljenega dela SFRJ – RH – sploh ni mogoče, dokler ne prizna TE OBSTOJEČE MEJE, ki je obstajala PREDEN JE NASTALA (“raskid” 08101991). Povrhu jo je pa nacifaši NDH itak že priznala………
Demarkacijska črta, katere potek je očitno določil arbitražni tribunal, se v ničemer ne tiče DEJANSKE, OBSTOJEČE DRŽAVNE MEJE REPUBLIKE SLOVENIJE. Zaradi kršitev postopka, prava, Sporazuma in zaradi potvarjanja dejanskega stanja stvari je pa tako ali tako izdelek NIČEN.
AL, član Skupine za arbitražo