Slika pove več kot tisoče besed.
OKUPACIJA prva
Naslednje dejanje vdanega klanjanja/kapitulacije predstavnikov suverene države (razglašene dne 31.10.1918 v Ljubljani), v Beogradu, pod strgano plahto zagrebške prevare, se je nadaljevalo s ponosnim poimenovanjem univerze – niti deset let ni minilo, odkar je poslanec Krek v parlamentu Vojvodine Krajnske zrušil cesarjev sklad za slovensko univerzo. (Sijajno arhitekturo parlamenta slovenske države Krajnske pa so onečastili, demontirali, utajili, kar se je v njej dogajalo, jo spremenili v univerzo, in jo celo poimenovali po okupatorju, ki je tudi poskrbel, da so bili nosilci ključnih kateder “pravi”!).
OKUPACIJA druga
Vdano udinjanje se je nadaljevalo. Nobeno upravičenje ni moglo popraviti klavrne podobe in kataklizme, ki je neizogibno sledila.
OKUPACIJA tretja
Vodilni/zmagovalec si v spremstvu domačega izvajalca (vsi zdresirani v Stalinovi Kominterni) ogleduje dokončani “posel”. (Prihajajo pod grajskimi Šancami od kasneje demoliranega pokopališča padlih domobrancev!)
Tako se je v tretje ponovila izdaja lastne države in kolaboracija. Tragedija brez primere – težko bi našli na Planetu še katero ljudstvo, ki bi samo po sebi tako brezsramno tacalo. Niti epohalnemu dosežku, tretjemu zgodovinskemu po zmagi pri Sisku in razglasitvi prevzema oblasti v slovenskih deželah, razglasitvi osamosvojitve 1991, se sodeč po vsem, kar se tukaj dogaja, ne piše drugačen konec.