Desetletje bo mimo – odgovorni trmasto ignorirajo. Glasovanje 3.2.2026. , ko je bila z ustavno večino izvoljena varuhinja, je znova vrnilo na sceno Sporazum o arbitraži – oz. “greh” kandidatke, ki je tedaj “povzročila” izstop Zagreba iz postopka. Kdor prebere besedilo Sporazuma (velja samo angleška različica!), ve, da 5. člen izrecno določa, da RH ni stranka v postopku določanja poteka meje – kar je logično in neizogibno, saj a) Slovenija nikoli ni imela državne meje z neko Hrvaško, in b) državo, ki je v devetdesetih propadla, je sestavila 1.12.1918. z združitvijo slovenskih dežel (“Zemlje države SHS” je dal zapisati in je podpisal regent Aleksander) s Kraljevino Srbijo. Zato je Republika Slovenija lahko dne 26.6.1991. razglasila svojo osamosvojitev (od “preostanka” SFRJ = Srbije…). RH in BiH, ki so nastale znotraj YU, kot “socialistične republike”(!!??) pa so se kasneje (od “preostanka”) odcepile (z vojno), mednarodna skupnost (ES, OZN, pooblaščenec Badinter) pa jima je priznala atribute državnosti. Republika Slovenija torej ni imela nobene državne meje z neko jugoslovansko “upravno enoto”, niti se ni od nje odcepila. Imela je (njene “dežele” = Etimološki leksikon JAZU pove: “Dežela” je država po slovensko!) svojo tisočletno državno mejo s Kraljevino Ogrsko, po “ujedinjenju” (1.12.1918.) pa s preostankom Kraljevine SHS, oz. po osamosvojitvi (26.6.1991.) s preostankom SFRJ (ki jo je – kot osamosvojeno državo – napadel. Agresor so torej bile vse preostale republike = vključno Hrvatska!, in pokrajini!) 5. člen Sporazuma o arbitraži izrecno in nedvoumno pove, da nič, kar je nastalo / se pojavilo po datumu slovenske osamosvojitve, za naloge in delo arbitražnega tribunala nima nobenega pomena. Ker je sosednja jugorepublika Hrvatska svojo odcepitev od preostanka SFRJ razglasila šele 8. oktobra 1991., in je torej nastala PO “Critical Date” (člen 5. Sporazuma), nima z določanjem poteka meje nobenega opravka. Zgoraj omenjeni “greh” kandidatke je torej povzročil le priznanje pravno obstoječega stanja: RH z določanjem poteka državne meje RS s preostankom SFRJ nima nobenega opravka. S podpisom Sporazuma se je le zavezala (na internacionalni ravni!), da bo tribunalovo Odločbo upoštevala in s svoje strani izvršila. Pismo v nadaljevanju je nastalo tik pred javno objavo Odločbe. Ko je predsednik tribunala, eksc. Guillaume, izgovoril besede: “Ker sta se Republika Slovenija in Republika Hrvatska osamosvojili hkrati”, ni bilo nobene potrebe še naprej poslušati. Pokazalo se je, kakšno grozljivo, za Slovenijo katastrofalno laž je PV RS (Ivan) zapisal/podpisal v slovenske arbitražnem memorandumu, poslanem tribunalu. Seveda je zaradi te očitne laži Odločba nična – oz. je dolžnost vlade RS od tribunala terjati ugotovitev ničnosti, mu dostaviti pravi Memorandum, in zahtevati ponovitev odločanja ter novo, veljavno Odločbo. Dotlej potek meje ni določen.
K obvestilu o izreku razsodbe arbitražnega sodišča v zadevi določitve poteka državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko dne 19. 06. 2017
O podlagi in pogojih odločanja obvestilo pove:
“Background to the proceedings
On 4 November 2009, the Government of the Republic of Croatia and the Government of the Republic
of Slovenia signed an agreement to submit their territorial and maritime dispute to arbitration.
Pursuant to Article 3 of the Arbitration Agreement, the Tribunal is called upon to determine: “(a) the
course of the maritime and land boundary between the Republic of Croatia and the Republic of
Slovenia, (b) Slovenia’s junction to the High Sea and (c) the regime for the use of the relevant
maritime areas.” Pursuant to Article 4 of the Arbitration Agreement, the Tribunal is to apply “the rules and principles of international law” for the determinations in respect of the course of the maritime and land boundary, and “international law, equity and the principle of good neighbourly relations in order to achieve a fair and just result by taking into account all relevant circumstances” for the determinations in respect of “Slovenia’s junction to the High Sea” and the regime for the use of the relevant maritime areas.
The arbitration proceedings began in early 2012, with the constitution of the Tribunal. Further
information regarding the history of the proceedings may be found on the PCA Case Repository.”
Datum objave razsodbe je določen: 29.06.2017
Z največjo pozornostjo velja prisluhniti obrazložitvi, ki jo bo podal predsednik tribunala.
Tedaj bo jasno, kako so bila upoštevana tudi tu, v obvestilu posebej poudarjena določila 3. in 4. člena Sporazuma.
Pokazalo se bo
– ali je Slovenija predložila vse dokaze in upravičenja, ki ustrezajo kriterijem “rules and principles of international law”,
– ali je tribunal odločal upoštevajoč zahtevo Sporazuma, da odločilo: “(a) the
course of the maritime and land boundary between the Republic of Croatia and the Republic of
Slovenia, (b) Slovenia’s junction to the High Sea and (c) the regime for the use of the relevant
maritime areas.”
Ker gre za arbitražo, je sodišče vezano izključno na določila Sporazuma, stranke pa imajo interes že pred začetkom odločanja (ki je tajno in je tribunal popolnoma avtonomen v okviru določil) predložiti maksimalna svoja upravičenja, argumente in vsa dejstva, ustrezajoča pogojem iz Sporazuma.
Izrek 29. 06. 2017 v Hagu bo razkril, kaj je slovenska stran dala “na mizo”! Iz javnih objav in polemik ter obvestil v sredstvih obveščanja, kjer mrgoli besedovanja o “Piranskem zalivu” (ki ga nikjer v podpisanem Sporazumu ni mogoče najti! Niti na njegovem območju nikoli ni bilo nobene “državne meje”, katere POTEK je dolžno določiti sodišče!) in o vsem drugem, le tistega, kar terja od stranke v postopku podpisani Sporazum, ni bilo zaslediti nikjer.
Z zanimanjem bo treba prisluhniti, ali je tribunal ravnal po določilih Sporazuma, in “določil potek državne meje” – če je torej opazil obstoječo DRŽAVNO MEJO, ki je dejstvo, zapisano v dokumentih, obeleženo na terenu in znano vsem, ki jih zadeva že več kot sto let, in katere poteka do časa, ko je tribunal dobil (in prevzel) nalogo, da ga (znova) določi, noben internacionalni gremij ni spreminjal.
To bistveno dejstvo je po dikciji 3. in 4. člena Sporazuma tribunal dolžan upoštevati, saj drugače sploh ne more izvršiti naloge. To je dolžan in more storiti, tudi če slovenska stran o obstoječi DRŽAVNI MEJI molči in jo taji…….
29. 06. 2017 bomo z največjo pozornostjo prisluhnili besedam predsednika Gilberta Guillaumea.