Novica 10.10.2022: Preganjani, zaprti in veleizdaje obtoženi pisatelj je prejel nagrado Vaclav Havel
Predgovor k slovenski izdaji njegovega dela Oblast manipulacije (2009):
Kara-Murza, Oblast Manipulacije
12.04.2022: aretiran (zaprt, obtožen veleizdaje)
10.10.2022: prejemnik nagrade Vaclav Havel
Spremna beseda
Že ob uvodnih taktih zajetne kompozicije znakov, sestavljenih v pojme in domislice, morebiti dotlej spešni korak zastane. Ne toliko zaradi množine. Najprej in zlasti, ker so že prvi odstavki polni zapažanj, ki niso ravno običajna in vsakdanja. Vsakdan namreč ni popolnjen z zavestjo navideznosti, minljivosti, neznatnosti in krhkosti na prvi pogled mogočnega in stabilnega okolja, ki nas obdaja in na katerem se gremo svoje samopašne igrarije homo-sapiensa. Kara-Murza vrže pred bralca surovo resnico o najbolj nestabilnem sestavu, kar si jih je mogoče predstavljati, o popolni nezavarovanosti vsakega trenutnega stanja. Le kaj je bolj negotovega, kot krogla, plavajoča v etru – le kdo zagotavlja, da bo naslednji trenutek os vrtenja in krožnica okoli Sonca tam, kjer je ta hip? Kdo more biti gotov, da se do neznosnosti tenka trdna opna, ki nas ločuje od žareče vsebine Planeta, ne bo naslednji trenutek razmaknila, vzvalovala, razbesnela v fantazmičen ognjeni kolaps? Solfatare, ognjeniki, gejziri, potresi, zdrsi večjih ploskev ob prelomih so le mrmrajoče opozorilo, ki Zemljane, vezane na svoj čas, ki je od kozmičnega neskončno drugačen, morebiti celo bolj zabava, kot opominja. A vendar so vsepovsod na očeh znamenja, ki razkrivajo kataklizme, ki so se dogajale in so oblikovale materialno okolje na Zemlji.
Trmasto izmikanje resničnosti, ki nas obdaja in od katere smo eksistenčno absolutno odvisni, je zagotovo mati vseh manipulacij. Samomanipulacija.
Kar so vedeli že v antiki, in so zapisali v rek: “Človeštvo hoče biti varano, torej varajmo ga!” torej drži kot pribito. In ker je vse bitje in žitje človeka neločljivo vezano na prevaro – tako ali drugačno, hoteno ali vsiljeno, je avtor Kara-Murza imel kaj početi, ko se je potrudil pogledati v drobovje pojava in ga analizirati v vseh njegovih komponentah, posebej pa še njega skrajno sofisticirane moderne aplikacije – tudi povsem konkretne.
Pravzaprav ne gre za nič novega. Znamenita najdenina iz kraja Nebra na Saškem v Nemčiji, bronasta plošča, ki so jo našli leta 1999, je dokaz, kako površno ljudje razmišljamo o minulih časih in kako pozabljamo na vsakdanje manipulacije, ki so jim bili izpostavljeni ljudje v različnih obdobjih. Ta bronasta plošča/krožnik z določenimi znamenji, je brez dvoma neke vrste koledar, kvazi sončna ura, s pomočjo katere je bilo mogoče določati letne čase. Dandanašnji namreč pozabljamo, kakšen problem je bilo določanje časa in letnih dob v pretekloti. Že prižgati ogenj je bilo na meji čudeža. Kdor je znal določiti uro dneva, pa morebiti celo letni čas in predvideti nebesne pojave, povedati poljedelcu, kdaj orati in kdaj sejati, je imel v rokah ljudske možice. Plošča iz Nebre, in spoznanje (morebiti tudi na njeni podlagi) da so razni “Stonehengi”, ki jih za razliko od britanskega kamnitega, najdemo v Nemčiji v lesenih variantah, nekaj podobnega, razkrivajo ta orodja posvečenih, ki so z njimi obvladovali ljudstvo. Ne dosti drugače, kot konkvistadorji, ki so z napovedjo nebesnih pojavov krotili domorodce v novem svetu.
Moderni časi, ko si večina že domišlja, da razume atom in vesolje, so metode in področja manipulacije pognali do skrajnosti. Kara-Murza se ne izogiba ničemur. Loteva se z zamahom manipulacij “inženirjev duš”, režiserjev, ki ustvarjajo navidezne svetove, ki človekovi lastni presoji zoperstavljajo vabljive surogate in ki si pospešeno prizadevajo podrediti množice na Planetu.
Velik korak k samo-zavesti nam je pripravil Kara-Murza.
AL, 2009