Grbi na pročelju Pravne fakultete Univerze v Ljubljani
(stavba je bila načrtovana in postavljena za potrebe katoliške tiskarne – po razsulu 1918 preimenovane v Jugslovansko tiskarno, po zmagi Revolucije pa v Tiskarno Ljudske pravice)
Danes so grbi “nevtralizirani” (barvno). Nedvomno zato, da bi se izdelki Univerze drEK, ki so krivi za “veliko posranijo”, kakor je dosežek poimenoval prof. dr. France Bučar, ne vznemirjali ob pogledu na priče državnosti slovenskih dežel/držav.
Stavba ob otvoritvi, 1908
Grbi na pročelju so bili ponosno poudarjeni in vsem razločno na očeh.
KRAJNSKA
KOROŠKA
ŠTAJERSKA
GORICA in GRADIŠKA
TRST
ISTRA
Slovenske dežele (dežela je slovenska beseda za državo!), katerih državni grbi so vgrajeni v pročelje palače ob Zmajskem mostu v Ljubljani (danes je v njej Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), so se z javno objavljenim razglasom z zasedanja vseh izvoljenih poslancev dne 31.10.1918 združile pod oblastjo vlade v Ljubljani. Sklep se je glasil: “Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah.” Notranji minister takratne vlade, dr. Janko Brejc v svojem pričevanju, objavljenem v zborniku Slovenci v desetletju 1918 – 1928 (ko se je še praznovalo ta dan – dr. Brejc je zapisal: uresničili smo Zedinjeno Slovenijo!) navaja, da je deželni glavar Primorske zapustil Trst in v Ljubljani uradno izročil svoja pooblastila. Enako je ravnal deželni glavar Krajnske. Za prevzem oblasti so slovenski državni organi imeli vsa pooblastila že po položaju, ustavno pravno pa jim jih je potrdil Manifest cesarja Karla, suverena vsake slovenske dežele (oziroma po propozicijah Manifesta – večinsko slovenskih delov) posebej. To dejstvo je v svojem Dnevniku nekajkrat omenil ljubljanski knezoškof, vodilni narodni buditelj, dr. Anton Bonaventura Jeglič. Mdr. je zapisal: (str. 765, v publikaciji: Jegličev Dnevnik, Ljubljana, 2015): “Cesar Karol postopa izredno plemenito in nesebično. Kar narodi zahtevajo, odobri in dopusti. Sprejel je Wilsonove točke, med njimi tudi samoodločbo narodov: pa narodom tudi dejansko priznava. Nam je dopustil, da se popolnoma sami odločimo, kakšno državo hočemo. V kratkem se proglasi narodna vlada, in predsednik Attems ima že povelje, da tej vladi izroči vse. Tudi vojaški poveljnik bo tej vladi izročil vojsko in jo ji dal na razpolago.” Kaj so pa slovenski “narodni voditelji” v nasprotju s pravno relevantnim dejanskim stanjem uresničil, je bilo dano uživati našim prednikom v minulem stoletju in uživamo še danes državljani pojava – dosežka današnjih naslednikov tistih mojstrov – ki ga je, kot rečeno, prof. Bučar poimenoval “velika posranija”!
17. 08. 2017