MOČ (IN TEŽAVA) SIMBOLOV – Joseph A. Mussomeli, Mladina 10.08.2012, str. 32
Spoštovani gospod veleposlanik
v Mladini ste objavili razmišljanje o simbolih in državi. Pisanje je odmev na afero ob praznovanju državnega praznika, Dneva državnosti, s poudarkom na vlogi simbolov odpravljene države.
Rad bi na samem začetku mojega pisanja povedal svoje mnenje, ki sem ga natančno opredelil v pismu bralca (Delo, Sobotna, 7.7.2012), namreč da je problem ignoriranje zakonov in predpisov pri izvajanju državne himne, ne pa prisotnost ali odsotnost teh ali onih zastav. Dokler partizanske zastave v javnosti niso prepovedane, se smejo pojaviti kjerkoli in kadarkoli – zakaj niso zastavonoše s takimi prapori prikorakali na prizorišče, kamor smejo vsi državljani, če že niso bili uradno povabljeni “na oder”, vedo samo oni.
Vendar so vse to le naplavine, ne pa vzroki in bistvo problema.
Prepričan sem, da od vseh nas prav Vi, ekscelenca, najbolj razumete vlogo in pomen države, ki je struktura, sistem in pravo, ki obstaja zato, da omogoča znosno – če ne še kaj več – sobivanje, enake pravice in možnosti tako državljank in državljanov, kot tudi vseh drugih (in vsega drugega!), ki prebivajo na njenem teritoriju. Nenazadnje se je še nedavno prav v ZDA hudo kršilo pravice drugačnih (glej priloženo sliko), četudi je ustava govorila drugače. A bolj kot to, da so drugačni dosegli enakopravno obravnavo, je prav v zvezi s problemom, ki je pobudil Vaše pisanje, pomembno, da je zanemarljivo malo – če sploh kdo – od “drugačnih” in slabo obravnavanih državljanov USA v tistem času odklanjalo državo, državo USA kot tako. Država – unija držav – je obstajala, in je bila tako država žrtev kot nasilnežev. Prizadeti so se tedaj – in se še dandanašnji v podobnih primerih – borili za pravico in boljše funkcioniranje države, ne pa proti državi. Zakaj je v Združenih državah tako, da ljudje zakon in državo pojmujejo pravilno, skladno z naravo stvari, ne vem. Vem pa, da jim to zavidam. Kakor jim zavidam skoraj vsesplošen odnos do zakona, ki se odraža v imperativu: It’s a Law!
Tukaj smo pri bistvu “slovenskega” problema v zvezi z državo in simboli, ki je v tem, da smo Sovenci oz. naši predniki zato, ker so nas oblasti zatirale in slabo ravnale z nami podobno, če ne še dosti huje, kot so oblasti USA – zveznih držav – ravnale z črnimi državljani v preteklosti, zasovražili in začeli rušiti državo – strukturo! – ki je bila naša tisočletje in še mnogo dlje. Namesto da bi se tako, kot so se ameriški črni državljani borili za enake pravice v svoji državi in niso hoteli nobene druge, tudi naši predniki v tistih krutih časih etničnega nasilja z vso silo borili za enake pravice v “lastni hiši”, so v sili nasedli manipulacijam in “svojo hišo” sesuli (pomagali sesuti!). Tako s(m)o se znašli “na cesti”, apatridi, lastno državo smo ignorirali in nanjo pozabili, kot manjšina v več tujih državah (“strukturah”) smo bili še na slabšem kot prej, in končno, po nepopisnih izgubah in stotisočih izgubljenih ljudi – tako pobitih kot pregnanih – končno vendarle uspeli nekako sestaviti neko državi podobno strukturo. Seveda je ta struktura, ta država zasilna, umetna, izmišljena. Tako tudi deluje (in celo Vi imate razloge da pišete o ekscesih…). Kajti namesto da bi se iz razpadle balkanske tvorbe izločilo, kar je 1.12.1918 vanjo vstopilo – to so slovenske dežele – so naši osamosvojitelji odcepili jugoslovansko socialistično republiko, ne pa slovenskih suverenih dežel, katerih subjektiviteta nikoli ni ugasnila, niti ni bila odpravljena.
O vsem tem seveda tukaj ni mogoče podrobno razpravljati. Vsaj osnovno pa je bilo treba povedati, da bo jasno, v čem je problem. Dokler Republika Slovenija ne bo tisto, kar se je v silnem boju za enakopravnost etničnih Slovencev skoraj pozabilo – to pa je 31.10.1918 vzpostavljena zveza slovenskih dežel, ki je kasneje (1.12.1918) vstopila v Kraljevino SHS – je vse zaman. Nobena izmišljena struktura ne more nadomestiti dejanske, obstoječe, četudi ignorirane ali pozabljene strukture. Države niso plod ideologije ali programa kake klike. Država je z naravnimi danostmi skladna in delujoča struktura, ki “nima barve in okusa”, ima pa teritorij, prebivalstvo in oblast. Slovenske dežele so to imele vedno. Imajo še danes. Le, da večina deluje proti njim. Ali zato ker o državi nič ne ve (po stoletju zmede res nič čudnega), ali pa ima kake druge, bolj mračne namene.
Med Slovenci – in državljani slovenskih dežel sploh – je treba obuditi državljansko (samo)zavest in zgodovinski spomin. Samo od sebe do tega ne bo prišlo. Učinkovito lahko pomagajo tisti, ki imajo o državi in zakonitosti razčiščena pojmovanja in prakso – pa povrhu še moč in vpliv.
Sto let mesarjenja tako po strukturi/državi kot po ljudeh/državljanih in prebivalcih slovenskih dežel ne more imeti manj slabih posledic, kot je današnje stanje. Čudež je, da je vsaj to, kar imamo, ostalo. A to ne bo obstalo brez “strukturne sanacije”, da bo država/struktura resnično in propulzivno funkcionirala. Da bomo navsezadnje imeli in spoštovali tudi prave simbole. Da boste, ekscelenca, lahko že jutri napisali kaj bolj vzpodbudnega.
Lepo pozdravljam
V Ljubljani, 12.8.2012