IZPODBIJANI AKT
ZAKON O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, 7. člen
Uradni list RS, št. 44-2068/92 z dne 12. septembra 1992
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE
POBUDNIK
ANDREJ LENARČIČ
4.3 Navedbe o neskladju z ustavo ali zakonom
Navedbe o neskladju
z Ustavo oziroma zakonom
ZAKON O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
II. VOLILNA PRAVICA
7. člen
Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti
je v neskladju s
15. člen ustave (1. in 2. alineja):
Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave.
Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
43. člen ustave (1. alineja)
Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.
Razlogi, ki utemeljujejo
zatrjevano neskladje
7. člen ZVDZ je v neskladju s 1. alinejo 15. člena ustave, ker določa, kdo volilno pravico ima, kar pa lahko določa samo ustava, ki to tudi določa v 43. členu.
7. člen ZVDZ je v neskladju z 2. alinejo 15. člena ustave, ker sme po njej zakon določiti samo način uresničevanja volilne pravice, česar pa 7. člen ZVDZ ne določa, pač pa postavlja zakon na nivo ustave z določanjem, kdo volilno pravico ima.
7. člen ZVDZ je v neskladju s 1. alinejo 43. člena ustave, ker:
– pravico voliti in biti voljen, ki jo ustava zagotavlja vsakemu državljanu, ki je dopolnil 18 let, brez osnove, nerazumno in tudi v nasprotju z uveljavljeno prakso v demokratični tujini zagotavlja zgolj tistim državljanom, ki so 18 let starosti dopolnili NA DAN GLASOVANJA. Po SSKJ “dopolniti” pomeni “živeti DO določene starosti”, torej po 7. členu ZVDZ noben državljan, ki na dan glasovanja dopolni katerokoli drugo starost, nima volilne pravice. Noben poslanec, član vlade, ustavni sodnik… ne more zatrditi, da je “na dan glasovanja” junija 2014 dopolnil 18 let starosti.
Obstoječa dikcija “ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti” nikakor ni sopomenska z dikcijo “ki je na dan glasovanja dopolnil najmanj 18 let”, kar so npr. vedeli celo partizani, ki so 1. marca 1944 razglasili, da ima volilno pravico pri volitvah v ONOS “sleherna moška in ženska oseba od izpolnjenega 18. leta DALJE”;
– pravico biti voljen zagotavlja tudi državljanom, ki še niso dopolnili 18 let starosti. 7. člen namreč to starost zahteva samo na dan glasovanja, ne pa tudi na dan vložitve kandidature, čeprav je vložitev kandidature način uresničevanja pravice biti voljen, ki jo ustava izrecno zagotavlja samo državljanom, ki so ŽE dopolnili 18 let.
Druge navedbe
Skladno z navedenimi dejstvi in okoliščinami, mora Ustavno sodišče poleg neskladnosti 7. člena z Ustavo ugotoviti tudi to, da noben sklic DZ (niti DS) po uveljavitvi ZVDZ ni imel mandata in je Državna volilna komisija svojevoljno in nezakonito, po svoje, tolmačila izrecno in nedvoumo določilo, zapisano v 7. členu ZVDZ. Mandate je potrjevala v nasprotju z zakonom. Posledično ni imela mandata nobena vlada, noben predsednik države, tudi noben po uveljavitvi zakona izvoljeni sodnik, niti ustavni sodnik. Enako velja za vse sprejete akte, druge dokumente in zaveze.
To do skrajnosti zavozlano nezakonito stanje je nujno takoj sanirati. Zakonita in pravno korektna možnost obstaja.
Ker konstitutivna seja prvega sklica ni bila zakonita, mandat leta 1990 izvoljenim telesom in organom ni prenehal. Dotedanja skupščina RS, vlada in predsednik/podpredsedniki in predsednik države imajo še vedno mandat. Dolžni so takoj zasesti vsak svoje mesto in na način, kakor izhaja iz 81., 92. in 108. člena Ustave urgentno verificirati, potrditi, korigirati vse zakone, uredbe, določbe, odločitve, pogodbe, (iz)volitve sprejete ali izvršene nezakonito.
Po opravljenem delu razpiše predsednik države volitve v državni zbor po popravljenem zakonu.
Ljubljana, 20. januar 2016