Spoštovani!
Ugledni diplomat piše v Sobotni prilogi 22.5.2010 na strani 12:
“Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (Helsinki 1975 !!! – moji klicaji) je sprejela načelo, “da so meje vseh držav v Evropi nedotakljive…da se bodo države vzdržale sleherne zahteve po prilastitvi ali nasilni prisvojitvi dela… katerekoli druge države”, kar mora naša država upoštevati pri svojih odločitvah.”
Avtor je torej povedal, da slovenska Temeljna ustavna listina (TUL) grobo krši Helsinško listino 1975. S TUL so avtorji v nasprotju z vsakim pravom zradirali eno najstarejših, najbolj trdnih in v stoletnih krvavih obrambnih vojnah zavarovano mejo med slovenskimi vojvodinami/državami Avstrijskega cesarstva in Kraljevino Ogrsko. Ko so slovenske vojvodine, ki so bile kot Dedne dežele habsburške dinastije vedno države z ozemljem(mejami), državljani in lastno oblastjo, z blagoslovom dotedanjega suverena, cesarja Karla (Manifest, 16. oktobra 1918) na podlagi lastne suverenitete vstopile v kraljevino SHS (Odgovor/popravek regenta Aleksandra na adreso dr. Paveliča 1.12.1918 v Beogradu) so ohranile svojo državnost in meje. Noben mednarodnopravno korekten akt ni znan, ki bi kakorkoli ukinil njih državnost in njihove meje. Nasprotno, takoj, ko se je po razpadu kraljevine Jugoslavije pojavila na južni strani te meje fašistična Hrvaška, je meja takoj znova obveljala – in to na celi črti: Od Kvarnerskega zaliva do sotočja Mure in Drave pod Kotoribo (To točko je potrdil kot od nekdaj obstoječo tromejo med Madžarsko, Slovensko krajino / Totszag in Hrvaško Trianon 4. junija 1920).
Popolnoma nerazumljiva, in kot izhaja iz citata uglednega diplomata, v popolnem nasprotju z določbami Helsinške listine, pa je odločitev Demosove vlade in TUL, da ignorira enako situacijo po natančno pol stoletja, ko so tokrat na severni strani omenjene meddržavne meje slovenske države, ki so 1918 vstopile v Kraljevino SHS, razglasile svoj izstop in obnovile državno samostojnost kot Republika Slovenija. Zakaj ni enako, kot v slučaju NDH leta 1941, tudi tokrat avtomatično stopila v veljavo vedno obstoječa in nikoli zbrisana meddržavna meja, vedo samo akterji, ki so povozili tudi Helsinško listino, saj so brez vsake legitimacije ignorirali obstoječo meddržavno mejo. Ali pa imajo fašistične tvorbe v civilizirani postnacistični Evropi še vedno prednost in posebne pravice do tujih ozemelj?
Upravne razdelitve znotraj držav ne Helsinška listina ne kakterikoli drugi akt internacionalnega prava sploh ne obravnava. Tkim” “republiške meje” niso bile meje, ki bi zanimale mednarodno pravo. Nenazadnje to pove dejstvo, da se republiška “meja” med socialističnima republikama znotraj SFRJ pri Dragonji ni nadaljevala po morju – a če bi bila kakršnakoli meja, bi se morala! Pa se ni! Očitno ni bila meja, marveč “meja”! In seveda v trenutku osamosvajanja in sprejemanja usodnih odločitev je bila na tej strani suverena država Slovenija, na oni strani pa država SFRJ! To se je vedelo tudi na Brionih 7. julija 1991, saj so bili udeleženci Republika Slovenija (popolno državno vodstvo), EU in SFRJ (predsedstvo in predsedniki republik). Jugoslovanska republika Hrvaška ni bila udeleženec, ker ni bila državnopravni subjekt.
TUL in vsi podobni dokumenti glede glede naše južne meje so torej kršitev vsakega prava in Helsinške listine posebej.
Uglednemu diplomatu, ki je zagotovo tudi rutinirani strokovnjak na zadevnem področju, gre velika zahvala, da je opozoril na bistvo stanja, katerega mirovanje zahteva Sporazum o arbitraži.
Andrej Lenarčič
Tags: Helsinška listina, meja, TUL