DIVIZIJE PRIHAJAJO

Divizije prihajajo:

Shrani.si

Shrani.si

Od leta 1408 so se naši predniki, državljani slovenskih dežel, dolga stoletja v neprestanih krvavih spopadih morali sami sebi prepuščeni braniti pred nenadnimi množičnimi vdori vsiljivcev prek južne meje. Sovrag je prihajal nadnje iznenada: pritihotapil se je “po partizansko” skozi hoste daleč v notranjost dežel in ob primerni priložnosti (kmetje sredi dela na polju in z živino na paši otroci) planil nadnje. Poklal vse moške in starejše, mlajše ženske pa odvlekel v Banjaluko na tržnico za sužnje in janičarje. To se je ponavljalo brez konca. Graščaki in meščani so se lahko ubranili izza trdnih obzidij (Ljubljane npr. “Turkom” – ki so govorili med seboj v znanem jeziku! Trubar se je pri njih – ujetih na ljubljanskem gradu – učil hrvaščine – nikoli ni uspelo zavzeti. So pa radi taborili v prostrani jami severno od mesta, danes imenovani Bežigrad. Tam so Ljubljančani kopali gramoz za zidanje. Bila je jama prostor, ki so ga vpadniki lahko zavarovali in je tam njihov beg varno prežvekoval. Zato so meščani ta turški vikend imenovali BEGOV GRAD – v žargonu: BEGJI (!!!) torej BEŽI-GRAD. In ni noben slučaj, da je danes tam turška ambasada in zraven džamija………………), kmetje pa so se “MORALI ZNAJTI” – Predvsem so utrdili svoje cerkvice na gričih, jim dodali kašče, kjer so hranili potrebne zaloge, in druge potrebne prostore, pa so tja lahko pobegnili na varno – če so seveda bili pravočasno opozorjeni. Ker so “turki” kot povedano planili med ljudi iznenada, že daleč v notranjosti, stran od meje, ker so se tihotapili po gozdovih, so umni Krajnci, Primorci in Štajerci (pa tudi Korošci, saj so tudi tja prihajale take trume) domislili sijajno sredstvo: GRMADE na gričih. Po vseh deželah so na izpostavljenih hribih pripravili kresove in zraven dežurali noč in dan. Prvi, ki je zaznal vpad migrantov (pardon…), je prižgal svoj kres, in ostale so sledile, pa je kmalu vsa dežela vedela: TURKI SO V DEŽELI – in so hitro pobegnili v tabore ali na druga varna mesta.  Tako so Slovenci – Krajnci, Primorci, Korošci in Štajerci reševali golo življenje. Imetje, vasi in obdelana polja pa so izginjala pod mečem pritepencev. V varnejše okolje so odšli tudi imoviteži, plemenitniki in sloviti samostani s knjižnicami in umetnijami. Dežele so medlele izropane in opustošene.

Potem je izbruhnila prva osvoboditev in meja, dotlej krvavo ubranjena, je postala široko odprta. Najprej so bile prepovedane vse pripovedi o strašnih izkušnjah, prihajajočih od juga. Potem so ondotne navade vse bolj prodirale v vsakdan domačinov. Nesreča Druge vojne je vrnila “partizanske nenadne vdore iz host, požgane vasi, šole, samostane, gradove, pomorjene…*” in zmaga je potem pomenila konec tudi za

Shrani.si

Shrani.si

slovenske dežele, ne le spomin na slavno zgodovino in hrabre prednike, ki so nam dežele ohranili.

Z “osamosvojitvijo” 1991 – tako je videti – je prišel tudi dejanski konec vsega slovenskega. “Divizij”, ki prihajajo, nihče ne bo ustavil. Ne, ker jih ni več sposoben, KER JIH NITI NOČE.

 

25102019

 

*) tudi tokratni so med seboj govorili znan (pa tudi domač) jezik, kot v Trubarjevih časih.

Leave a Reply